
Naročite se
|Prijavite se
Sistem nacionalne varnosti je močan, če njem v njem sodelujemo vsi, od posameznikov, institucij, gospodarstva. Zavedati se moramo, da samozadostnost, odpornost ni luksuz, ampak je nuja sodobne družbe. Slovenija je na področju kritične infrastrukture med vodilnimi članicami v Evropski uniji, so med drugim izpostavili na drugi okrogli mizi konference Dual-Use Slovenija 2025, katere rdeča nit je bila kritična infrastruktura in odpornost sistemov za potrebe nacionalne obrambe.
Na njej so sodelovali predsedniki uprav strateških podjetij v državni lasti, in sicer predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak, predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, generalni direktor Skupine Gen Dejan Paravan ter državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin. Moderatorka je bila Mateja Rokvič, v. d. generalnega direktorja direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo.
Ministrstvo za obrambo opravlja naloge upravitelja obrambnega načrta, države opravlja naloge koordinatorja kritične infrastrukture, naravni države koordinira tudi področje odpornosti. Slovenija je bila med prvimi državami, ki je implementirala direktivo o odpornosti kritičnih subjektov, s sprejetjem zakona o kritični infrastrukturi v lanskem letu. In kako bodo rešitve pripomogle k krepitvi obrambe, varnosti in odpornosti države, družbe in posameznika?

Po njegovih besedah je Slovenija na področju kritične infrastrukture med vodilnimi članicami v EU in da so bili strokovnjaki obrambnega ministrstva gonilo evropske direktive, ki je bila pripravljena pred leti. Tisto, k čemur je treba stremeti in kar izhaja iz novega zakona je neprekinjeno upravljanje bistvenih storitev, torej krepitev odpornosti, ki se veže naprej na gospodarstvo in vse partnerje, ki v vseh subjektih kritične infrastrukture sodelujejo. »Kritična infrastruktura po novem obsega enajst in ne le osem sektorjev. Vanjo smo umestili še javno upravo in domeno vesolja. Slednja je bistvenega pomena zato, da jo danes pričnemo razvijati, ker čez pet ali deset let tisti, ki tega vlaka ne bo ujel, bo v velikem strateškem zaostanku, ki ga bo takrat bistveno težje nadoknaditi kot danes.« Zakon ima po besedah Pavlina nekaj proaktivnih rešitev, kot je sistem zgodnjega opozarjanja v kritični infrastrukturi. Gre za ambiciozen cilj, ki upošteva izmenjavo podatkov, zaradi česar bomo bistveno bolj odzivni v prihodnje.

»Zato bi dala v razmislek pobudo, da se mogoče za določene nabave in projekte, ki bodo pomenili krepitev naše odpornosti, uporabi ali zdefinira kakšna nova regulativa - seveda ob predpostavki nadzora, transparentnosti in vsega, kar je potrebno. Imeli smo namreč primer, da so vsi novinarji v Sloveniji vedeli, kakšne in koliko dronov smo kupili. To mogoče ni ravno primerno glede na to, da smo pomembni ne samo za Slovenijo, za nemoteno oskrbo in neprekinjeno poslovanje tudi številnih subjektov v naši okolici in seveda s tem tudi potencialna tarča.«
Sicer pa so, kot je nadaljevala v Luki Koper lani pretovorili 1.133.000 kontejnerjev, od tega 900.000 polnih, od tega jih je bilo 85 odstotkov namenjenih srednjeevropskim državam. Torej, smo slovensko pristanišče s pomembnim vplivom tudi v Srednji Evropi. Obenem smo pretovorili 380 tisoč ton sadja in zelenjave, od tega je šlo 90 odstotkov v sosednje države, kar pomeni, da smo pomembna vstopna točka. »Vendar brez podpore vseh kolegov na moji desni, tudi sami ne moremo zagotavljati popolne odpornosti samega pristanišča. V strateških ciljih smo si zadali tudi strategijo varnosti in krepitve odpornosti pristanišča. Izvedli smo tako imenovano bioanalizo, analizo vplivov na poslovne procese, in v okviru te analize identificirali potencialne pomanjkljivosti in izvedli načrt akcijski načrt in strategijo, krepitve varnosti in odpornosti. Nekaj je zagotavljanje varnosti delovanja pristanišča, drugo pa je zagotavljanje naše odpornosti v posamičnih procesih, zato da bi lahko v spremenjenih geopolitičnih in varnostnih razmerah pristanišče obratovalo tudi v bodoče.«

Po Mesevem mnenju se je v zadnjih desetih letih kar nekajkrat izkazalo, kako je ta infrastruktura odporna na naravne nesreče. »Bilo je kar nekaj takih nesreč, ki bi, če ne bi vsi skupaj pravilno reagirali, lahko pomenilo tudi večmesečno prekinitev dobav tovora iz luk. To je bil žled leta 2014, ki je praktično uničil celotno železniško infrastrukturo od Pivke do Borovnice in je bila proga v eni uri neelektrificiran. Takrat smo zbrali dovolj dizel lokomotiv in več kot eno leto zagotavljali tak promet. Druga nesreča pa so požari, kjer so bili na Krasu v letih 2016 in 2017 dva večja, ki pa sta se na srečo končala relativno hitro in brez večjih posledic. Pa seveda tudi razlitje kerozina v kraška tla.«
Po Mesevih besedah je treba tudi nasloviti, ali je naša infrastruktura odporna oziroma pripravljena za večje vojaške tovore, ki bi bili namenjeni na neka vojna žarišča. Vse to pa pomeni, da je treba povečevati kapacitete in zmanjševati kritične odseke, ki jih je kar nekaj še v Sloveniji. »Nekaj je takih kritičnih odsekov in če hočemo dolgoročno vsa ta tveganja zmanjšati, ne more iti 100 ali pa dvesto tovornih vlakov čez center Ljubljane.« Zato je Mes prepričan, da je dvojna ali večnamenska raba je tudi priložnost, da Slovenija na tem delu lahko investira, ker bodo ti koridorji, tudi v primeru na primer vojnih razmer, izjemnega pomena, ker povezujejo severnojadranska pristanišča s srednjo in vzhodno Evropo.

Kot člani zveze Nato smo pred kratkim sodelovali v vaji, v okviru katere smo ugotavljali pomanjkljivosti. Med drugim moram vlagati bistveno več sredstev v centre vodenja, digitalizacijo, predvsem pa v kibernetsko varnost. In pri tem je potrebno sodelovanje z vsemi deležniki, tako z občinami kot z državo in ostalimi infrastrukturnimi objekti.

Po Paravanovih besedah je tudi odpornost tema, ki je v energetiki prisotna več kot sedem let. In to zato, ker smo priča energetskemu prehodu, penetraciji vse večjega števila nestanovitnih obnovljivih virov in tega se elektroinženirji zavedajo in zaradi tega polagajo na to večjo pozornost. »S tega stališča vidim veliko stičnih točk med neke vrste obrambo in razvojem elektroenergetskega sistema, ki naslavljajo tako tveganja kot priložnosti, ki jih imamo. Tveganja predvsem v luči dviga odpornosti, gradnje strateških rezerv, gradnje novih kapacitet, s katerimi imamo precej težave, sploh pri postopku umeščanja v prostor.« Ob tem je dodal, da je Slovenija po osamosvojitvi zgradila skoraj sto malih hidroelektrarn, ki so bile načrtno zgrajene po različnih vodotokih, ravno v sobivanju z obrambo, in zato lahko pomagajo v primeru napada ali kaj podobnega, da zagotavljajo nemoteno decentralizirano oskrbo z električno energijo. Danes pa postaviti eno elektrarno je mission impossible, saj znamo to narediti, ampak moramo nekaj pri tem spremeniti.
Paravan pa priložnosti vidi predvsem na področju elektroindustrije in tradicije, ki jo ima v Sloveniji, v povezavi z digitalizacijo, pa z vključitvijo v razne mednarodne dobavne verige; in tu so potem inovacije, vlaganje v temeljni razvoj in v raziskave tiste ključne, ki potem omogočajo izkoriščanje teh priložnosti.

Obenem je pojasnil, da vse, kar danes poznamo kot internet, je nastalo iz vojaške tehnologije, ki se je potem preselila v zasebno rabo. In temeljna lastnost te tehnologije je ravno odpornost, kar pomeni, da je mogoče tudi, če prihaja do posameznih prekinitev na posameznih poteh, dostaviti informacije od ene do druge strani, če je vsaj ena pot v teh še vedno delujoča. Smo pa v Sloveniji na področju digitalne infrastrukture najmanj samostojni na področju obdelave in hranjenja informacij, pri čemer sta priložnost in izziv kibernetska (ne)varnost.
Komentarji