Privatizacija Cinkarne: delavci proti razprodaji

Celje - Javno tribuno o privatizaciji Cinkarne Celje (CC) je pripravila Iniciativa za demokratični socializem (IDS), na njej pa je spregovorilo precej zaposlenih v Cinkarni. Ti se, po povedanem sodeč, bojijo, da bi novi lastniki ne imeli toliko posluha za delavce, lokalno okolje in tudi ekologijo.

Večer je minil v hvalospevih enemu od industrijskih velikanov v regiji. Delavski direktor CC Marko Cvetko je poudaril, da CC trenutno zaposluje malo manj kot tisoč ljudi in ima še okoli 130 zunanjih izvajalcev. »Vsako leto zaposlimo od 30 do 40 ljudi, ni se še zgodilo, da bi koga odpustili iz poslovnih razlogov,« je nadaljeval Cvetko.

Delavcem veliko pomenijo počitniške kapacitete, ki jih svojim zaposlenim nudi Cinkarna na morju, v hribih, Logarski dolini in toplicah. V tovarni so samozadostni, je še razložil Cvetko, saj imajo svojo kuhinjo, čistilke, vratarje. Povprečna bruto plača je 2.000 evrov.

Strah pred novimi lastniki

Predsednik sveta delavcev CC Dušan Mestinšek ob napovedani privatizaciji državi napoveduje, da bo del kupnine, ki jo bo dobila, tudi izgubila: »Državnega deleža je okoli 40 odstotkov, s prodajo bi država zaslužila 65 milijonov evrov. V primeru, da bi novi lastniki odpustili 500 delavcev, bi država v prvih dveh letih zaradi vseh pomoči in izpada dohodnine izgubila okoli tretjino denarja, ki bi ga dobila s prodajo.«

Tudi koordinator sveta IDS in vodja poslanske skupine Združena levica Luka Mesec meni, da bi si novi lastnik želel svojih 65 milijonov evrov vreden vložek čim prej povrniti: »Zadeva me zelo spominja na Helios, ki je bilo dobro stoječe podjetje. Ko je prišel novi lastnik, se je začelo šikaniranje sindikalistov, 150 delavcev so odpustili, nič več ne vračajo v lokalno okolje.«

Kaj pa Celjani?

Mestno občino Celje (MOC) je na javni tribuni zastopal pooblaščenec župana za gospodarsko področje Miloš Rovšnik. Dejal je, da je CC zgodovinsko povezana z mestom, nanj je tudi okoljsko vplivala, da pa je že veliko vložila v sanacijo aktivne onesnaženosti. Na vprašanje iz publike, ali MOC podpira privatizacijo CC ali ne, pa je odgovoril: »MOC si želi, da se CC v Celju še naprej razvija, da tu ostane in ima čez deset let 2.000 zaposlenih.«

Delavce so, kot so povedali, vsaj na papirju vključili v prodajo CC. Kaj natančno od privatizacije pričakujejo oziroma kaj si pravzaprav želijo, je povzel sindikalist Aleš Stevanovič: »Zaposleni in sindikat smo proti nenačelni razprodaji. Slišali smo, da naj bi nas kupovalo poljsko državno podjetje. Kako je torej državno podjetje slab gospodar? Želimo si, da bi se novi lastniki obnašali vsaj tako, kot so se ti do sedaj in da bi bila taka uprava kot do sedaj.«

Posvet za in protest proti

V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije bodo bo 15. uri razpravljali o privatizaciji in depolitizaciji gospodarstva, uro kasneje pa se bodo nasprotniki privatizacije zbrali na ljubljanskem Kongresnem trgu. Opozorilni shod proti privatizaciji pripravlja skupnost Državljani proti razprodaji, v katero so se povezali sindikati, vstajniška gibanja, civilna družba, politične stranke in posamezniki.