NLB privatizirana, nekaj zavez ostaja
Pod črto: Država ostaja največja delničarka z dobro četrtino delnic, kupca menda predvsem EBRD in sklad Brandes, o usodi NLB Vite v dogovoru z Brusljem.
Odpri galerijo
Desetino delnic NLB, ki jih je prodajala država, so kupili institucionalni vlagatelji. Na fotografiji predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak ob uvrstitvi delnic NLB na borzo novembra lani, ko je država v javni ponudbi prodala 65 odstotkov banke. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Po petih letih in pol od državne sanacije, zavezah, danih evropski komisiji, in kar nekaj zapletih je zdaj zastavljeni projekt privatizacije NLB pod streho. SDH je vnaprej dogovorjenim kupcem prodal še preostali deset odstotkov minus eno delnico banke, država Slovenija pa bo s 25-odstotnim lastniškim deležem plus eno delnico kot največja delničarka ohranila nadzor v največji slovenski banki. Nekaj zavez ostaja, do konca leta, denimo, ne smejo prevzemati drugih bank.
Čeprav se je pred časom razmišljalo tudi o drugačnih scenarijih prodaje, je finale privatizacije NLB v celoti steklo v Londonu, s postopkom prodaje po metodi pospešenega postopka zbiranja ponudb dobro poučenim vlagateljem. Dosežena cena, 54,75 evra za delnico, je nekoliko višja kot ob novembrski prodaji delnic po metodi prve javne ponudbe delnic IPO (51,50 evra), skupna kupnina od prodaje 1.999.999 navadnih delnic NLB tako znaša 109,5 milijona evrov. Prenos in plačilo delnic sta predvidena za 21. junij. Pri tem so delnicam, ki so bile predmet prodaje, že pripadle tudi dividende v višini 7,13 evra za delnico, kar pomeni, da bo Republika Slovenija iz teh delnic leta 2019 skupaj prejela 123,8 milijona evrov, sporočajo iz SDH.
V SDH in banki podrobnejših informacij o novi lastniški strukturi in konkretnih kupcih ne razkrivajo, po naših podatkih pa sta med njimi predvsem dosedanja največja lastnika, ameriški sklad Brandes Investment Partners in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta imela konec lanskega leta v lasti 6,71 oziroma 6,25 odstotka delnic banke. Iz SDH so glede kupcev sporočili le, da so se »s transakcijo v lastniško strukturo NLB uvrstili kakovostni mednarodni institucionalni investitorji, kar je pomembna osnova za zagotavljanje konkurenčnosti banke in njen nadaljnji razvoj,«
S prodajo desetih odstotkov in dokončanjem privatizacije so padle tudi skoraj vse zaveze, dane evropski komisiji konec leta 2013. NLB se bo poslej spet lahko ukvarjala z dobičkonosnimi dejavnostmi lizinga in faktoringa (odkupa terjatev). Po drugi strani skupina NLB še do konca leta ne bo smela kupovati in prevzemati drugih bank, kar pomeni, da bodo nakupne priložnosti, ki se ponujajo predvsem v Srbiji in drugje v jugovzhodni Evropi, lahko izkoristili najprej prihodnje leto. »Po novem letu, ko bo prenehala tudi prepoved pripojitev in nakupov deležev, bo NLB kot regijski specialist lahko še aktivneje iskala priložnosti za okrepitev svojega položaja sistemskega igralca na vseh trgih, kjer poslujemo,« je napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Zdaj ostaja nejasna predvsem usoda hčerinske družbe za prodajo življenjskih zavarovanj NLB Vita, kjer bi slovenska stran zaradi kršitve zavez, danih evropski komisiji, morala začeti postopek prodaje že na začetku tega leta. Nadaljujejo se pogajanja z evropsko komisijo, natančneje z njenim direktoratom za konkurenco, s to razliko, da se bo v prihodnje z Brusljem pogajala sama banka, ne več država oziroma ministrstvo za finance. Slišati je, da je v igri več možnosti.
Čeprav se je pred časom razmišljalo tudi o drugačnih scenarijih prodaje, je finale privatizacije NLB v celoti steklo v Londonu, s postopkom prodaje po metodi pospešenega postopka zbiranja ponudb dobro poučenim vlagateljem. Dosežena cena, 54,75 evra za delnico, je nekoliko višja kot ob novembrski prodaji delnic po metodi prve javne ponudbe delnic IPO (51,50 evra), skupna kupnina od prodaje 1.999.999 navadnih delnic NLB tako znaša 109,5 milijona evrov. Prenos in plačilo delnic sta predvidena za 21. junij. Pri tem so delnicam, ki so bile predmet prodaje, že pripadle tudi dividende v višini 7,13 evra za delnico, kar pomeni, da bo Republika Slovenija iz teh delnic leta 2019 skupaj prejela 123,8 milijona evrov, sporočajo iz SDH.
Delo Infografika Foto Delo
V SDH in banki podrobnejših informacij o novi lastniški strukturi in konkretnih kupcih ne razkrivajo, po naših podatkih pa sta med njimi predvsem dosedanja največja lastnika, ameriški sklad Brandes Investment Partners in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta imela konec lanskega leta v lasti 6,71 oziroma 6,25 odstotka delnic banke. Iz SDH so glede kupcev sporočili le, da so se »s transakcijo v lastniško strukturo NLB uvrstili kakovostni mednarodni institucionalni investitorji, kar je pomembna osnova za zagotavljanje konkurenčnosti banke in njen nadaljnji razvoj,«
Nejasna usoda NLB Vite
S prodajo desetih odstotkov in dokončanjem privatizacije so padle tudi skoraj vse zaveze, dane evropski komisiji konec leta 2013. NLB se bo poslej spet lahko ukvarjala z dobičkonosnimi dejavnostmi lizinga in faktoringa (odkupa terjatev). Po drugi strani skupina NLB še do konca leta ne bo smela kupovati in prevzemati drugih bank, kar pomeni, da bodo nakupne priložnosti, ki se ponujajo predvsem v Srbiji in drugje v jugovzhodni Evropi, lahko izkoristili najprej prihodnje leto. »Po novem letu, ko bo prenehala tudi prepoved pripojitev in nakupov deležev, bo NLB kot regijski specialist lahko še aktivneje iskala priložnosti za okrepitev svojega položaja sistemskega igralca na vseh trgih, kjer poslujemo,« je napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Zdaj ostaja nejasna predvsem usoda hčerinske družbe za prodajo življenjskih zavarovanj NLB Vita, kjer bi slovenska stran zaradi kršitve zavez, danih evropski komisiji, morala začeti postopek prodaje že na začetku tega leta. Nadaljujejo se pogajanja z evropsko komisijo, natančneje z njenim direktoratom za konkurenco, s to razliko, da se bo v prihodnje z Brusljem pogajala sama banka, ne več država oziroma ministrstvo za finance. Slišati je, da je v igri več možnosti.
