Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Prof. dr. Janko Jamnik, 1964–2014

Nekrolog.
Janko Jamnik - Kemijski inštitut 28.maja 2014
Janko Jamnik - Kemijski inštitut 28.maja 2014
23. 12. 2014 | 18:48
Spoznala sva se pred 34 leti. Bil si v drugem letniku Gimnazije Bežigrad, jaz pa asistent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ko si vstopil v sobo in sva se začela pogovarjati, je med nama hitro preskočila iskra, ki je trajala ves čas najinega sodelovanja. Želel si izdelati model gorivne celice metanol-zrak in hitro sva se dogovorila, da lahko začneš z delom v laboratoriju. Tu si pokazal vso svojo inventivnost. Naredil si model celice in nadaljeval z novimi in novimi idejami. Ker ni bilo sredstev za nakup, smo z najbolj enostavnimi elementi postavili prvi impedančni spektrometer in ob velikih improvizacijah naredili res dobro baterijo v sistemu litij-tionil klorid. Vmes pa si hodil na olimpijade znanja in dosegal odlične rezultate.

Kljub temu, da si ves prosti čas prebil v kemijskem laboratoriju, si se odločil za študij fizike. Kemijo si imel zelo rad, a si v njej pogrešal matematično formaliziran zapis dogajanj, izvedbo eksperimentov na modelih in dokončno potrditev modela. Bil si izvrsten študent fizike; diplomiral (1988), magistriral (1991) in doktoriral (1994). Za diplomsko delo si leta 1988 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Disertacijo si pripravljal na Institutu Max-Planck za fiziko trdnega stanja in se izkazal do te mere, da nas je že resno skrbelo, da se sploh ne boš vrnil domov. Uveljavil si se kot briljanten raziskovalec in kvalitetne publikacije so postale stalnica pri tvojem raziskovalnem delu. Po doktoratu si se ob delu v Stuttgartu izpopolnjeval na Univerzi Cornell in v Los Alamos National Laboratories. Po bibliometričnih podatkih imaš Hirscev indeks 34 in več kot 4000 citatov (brez samocitatov). To je dosežek, ki je na področju vede o materialih vrhunski po svetovnih merilih. Bil si vabljeni plenarni predavatelj po vsem svetu.

Na začetku 80. let se je naša skupina s fakultete preselila na Kemijski inštitut. Tu smo dobili bistveno boljše pogoje za delo in v začetku 90. let ustanovili laboratorij za elektrokemijo materialov. To je bila takrat najbolj interdisciplinarna skupina na inštitutu. Leta 2000 te je Kemijski inštitut povabil, da prevzameš vodenje tega laboratorija. Po petih letih dela v tujini si se vrnil domov in prevzel odgovorno nalogo: v Sloveniji postaviti vrhunsko raziskovalno skupino za raziskave kemijskih izvorov električne energije (baterij in akumulatorjev po domače). Izkazal si se kot vodja, ki je znal vzpodbujati delo v skupini. A bil si tudi neizprosen, ko je šlo za kakovost.

Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim zanosom in ponosom si mi leta 2004 prišel povedat, da ste razvili nov material za katodo v litijevih akumulatorjih, ki je bil veliko bolj stabilen, imel je boljši izkoristek od dotlej znanih in se ga je dalo zelo hitro polniti. Z Berkeleyja so vas zaprosili za vzorec, da bi ga primerjali z materiali z različnih inštitucij vsega sveta. Rezultat je pokazal, da je material, izdelan v Sloveniji, najboljši. Pripravili ste boljši material kot slavni MIT.

Za vrhunske raziskovalne rezultate dela si leta 2007 prejel Zoisovo priznanje. Laboratorij je postal član elitne evropske mreže Alistore, pridobil vrsto evropskih projektov in tudi vrhunsko opremo, potrebno za resno raziskovalno delo.

Nikoli se nisi prav sprijaznil s tem, da bi preveč časa porabil za administrativno delo. Zato nas je presenetilo, ko si se prijavil na razpis za direktorja Kemijskega inštituta in seveda bil izbran z odobravanjem. Ko si postal direktor, je duh Max-Plancka zavel po celotnem inštitutu. Uspeh je sledil uspehu. Inštitut je dobil tri centre odličnosti in danes je Kemijski inštitut med najvidnejšimi slovenskimi raziskovalnimi organizacijami in uveljavljen v svetu.

Ko si postal direktor, smo odkrili, da imaš še eno dobro lastnost, ki je prej nismo poznali. Znal si prenašati znanje v proizvodnjo. Več kot to, znal si ga prenesti v proizvodnjo doma in prodati v tujini. To so spoznali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije in te vključili v strateški svet GZS. Vse to pa je zahtevalo tudi znanje o tem, kako motivirati sodelavce in nagraditi najboljše.

Dragi prijatelj Janez. Hudo mi je, ko pišem te vrstice. Nikoli te ne bomo pozabili.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine