Proizvodnja se prilagaja na nižje cene nafte
Trg surovin: Največja neznanka, ki bi utegnila hitreje spremeniti cenovno krivuljo nafte, je dodaten negativni zasuk v gospodarski aktivnosti in nastanek recesije.
Odpri galerijo
nafta
Globalna poraba nafte se zmanjšuje z najvišjo stopnjo v zadnjih petih letih, predvsem na podlagi zmanjšanja proizvodne in trgovinske dejavnosti, poleg tega se je po zadnjih podatkih zmanjšala še proizvodnja vozil. Povpraševanje po nafti v najpožrešnejših državah, od katerih vsaka porabi več kot milijon sodčkov na dan, je v drugem četrtletju letos upadlo za skoraj 0,2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Takšna stopnja zmanjšanja porabe je bila nazadnje zaznana leta 2014, ko se je začelo agresivno črpanje ameriških naftnih družb iz skrilavcev, kar je privedlo do padca cen od leta 2014 do leta 2016. Cikel se ponavlja, poraba se je začela zmanjševati, proizvodnja se sicer še povečuje, vendar samo na ameriški strani, pri čemer Savdska Arabija, Opec in drugi igralci zmanjšujejo svoje kvote.
Manjša poraba je seveda prinesla nižje cene. Sod nafte brent je od maja, ko je dosegel lokalni vrh, upadel že za 26 dolarjev oziroma dobrih 20 odstotkov. Od lanskega vrha pa se je sod nafte pocenil že za 30 odstotkov. Ker poraba nafte narekuje proizvodnjo in se anomalije na posamezni strani prej ali slej zravnajo, bo daljše obdobje nižjih cen nafte poskrbelo za dodatno znižanje proizvodnje in s tem ponovno vzpostavitev ravnovesja na trgu. Ta prilagoditev že poteka.
Število raziskovalnih naftnih vrtin v ZDA se je v zadnjih devetih mesecih zmanjšalo za 120 oziroma 13 odstotkov, pri čemer se je od začetka leta znižala rast proizvodnje za 0,4 milijona sodov. Ker povprečen zamik vpliva nižjih cen na nižjo produkcijo od 9 do 12 mesecev, lahko pričakujemo, da bo proizvodnja še dodatno upadla v zadnjem četrtletju letos in v prvem četrtletju prihodnjega leta, trg pa bi lahko prišel v ravnovesje do poletja naslednje leto. Ameriške zaloge še vedno upadajo, v preteklem tednu so se znižale za kar deset milijonov sodov, kar je petkrat več, kot so pričakovali analitiki. Sedanje zaloge znašajo 427 milijonov sodov, kar je le še dva milijona sodov nad petletnim povprečjem.
Največji neznani dejavnik, ki bi utegnil hitreje spremeniti cenovno krivuljo nafte, je dodaten negativni zasuk v gospodarski aktivnosti in nastanek recesije. Ključni indikatorji recesije podajajo mešano sliko in v celotni kombinaciji je le-ta še malo verjetna, a je nikakor ne gre zanemariti.
Še najodmevnejša je obrnjena krivulja donosnosti dve- in desetletnih ameriških obveznic. Kratka ročnost obveznice dosega višjo donosnost kot dolgoročna, kar je prvi znak, da je monetarna politika preveč agresivna za sedanje stanje gospodarstva, prav tako pa je bila obrnjena krivulja donosnosti prisotna kar pri zadnjih sedmih recesijah. Seveda je to le en indikator in nikakor ne smemo upoštevati le tega, saj so drugi ključni indikatorji še vedno v mejah normale.
Proizvodnja se prilagaja
Manjša poraba je seveda prinesla nižje cene. Sod nafte brent je od maja, ko je dosegel lokalni vrh, upadel že za 26 dolarjev oziroma dobrih 20 odstotkov. Od lanskega vrha pa se je sod nafte pocenil že za 30 odstotkov. Ker poraba nafte narekuje proizvodnjo in se anomalije na posamezni strani prej ali slej zravnajo, bo daljše obdobje nižjih cen nafte poskrbelo za dodatno znižanje proizvodnje in s tem ponovno vzpostavitev ravnovesja na trgu. Ta prilagoditev že poteka.
Število raziskovalnih naftnih vrtin v ZDA se je v zadnjih devetih mesecih zmanjšalo za 120 oziroma 13 odstotkov, pri čemer se je od začetka leta znižala rast proizvodnje za 0,4 milijona sodov. Ker povprečen zamik vpliva nižjih cen na nižjo produkcijo od 9 do 12 mesecev, lahko pričakujemo, da bo proizvodnja še dodatno upadla v zadnjem četrtletju letos in v prvem četrtletju prihodnjega leta, trg pa bi lahko prišel v ravnovesje do poletja naslednje leto. Ameriške zaloge še vedno upadajo, v preteklem tednu so se znižale za kar deset milijonov sodov, kar je petkrat več, kot so pričakovali analitiki. Sedanje zaloge znašajo 427 milijonov sodov, kar je le še dva milijona sodov nad petletnim povprečjem.
Indikatorji recesije
Največji neznani dejavnik, ki bi utegnil hitreje spremeniti cenovno krivuljo nafte, je dodaten negativni zasuk v gospodarski aktivnosti in nastanek recesije. Ključni indikatorji recesije podajajo mešano sliko in v celotni kombinaciji je le-ta še malo verjetna, a je nikakor ne gre zanemariti.
Še najodmevnejša je obrnjena krivulja donosnosti dve- in desetletnih ameriških obveznic. Kratka ročnost obveznice dosega višjo donosnost kot dolgoročna, kar je prvi znak, da je monetarna politika preveč agresivna za sedanje stanje gospodarstva, prav tako pa je bila obrnjena krivulja donosnosti prisotna kar pri zadnjih sedmih recesijah. Seveda je to le en indikator in nikakor ne smemo upoštevati le tega, saj so drugi ključni indikatorji še vedno v mejah normale.
