Proračunski pingpong med Brusljem in Ljubljano

Na opozorila evropske komisije ministrstvo za finance odgovarja, da bo Slovenija skrbela za stabilnost javnih financ, a tudi za gospodarsko rast in socialno varnost ljudi. 

Objavljeno
04. februar 2019 15.00
Posodobljeno
04. februar 2019 15.43
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, je na konkretne proračunske pomisleke komisije odgovorilo precej na splošno.FOTO Blažž Samec
Ljubljana - Ministrstvo za finance je evropski komisiji poslalo dodatna pojasnila glede osnutka proračunskega načrta za leto 2019, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala po sprejemu predloga rebalansa proračuna za leto 2019. Slovenija komisiji sporoča, da »bo nadaljevala z aktivnostmi za doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ v skladu s pravili, a tako, da ne bo zavirala gospodarske rasti, hkrati pa bo omogočala ustrezno raven socialne varnosti.«

Na ministrstvu so komisiji še precek na splošno odgovorili, da za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo, ki ga vlada zasleduje pri snovanju ekonomskih politik. Vlada si prizadeva ohranjati pozitiven nominalni presežek in na srednji rok tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu Slovenija zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani in skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi strani.

Slovenija bo po zagotovilih MF »nadaljevala z aktivnostmi za doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ skladno s pravili, tako da ne bo zavirala gospodarske rasti (denimo, ne bo zniževala meje izdatkov zaradi pospešene absorpcije EU sredstev, ne bo zniževala investicij, ampak bo vsaj ohranjala dosežene ravni), hkrati pa bo omogočala skrb za raven socialne varnosti tudi z ukrepi za ustrezno ciljanost socialne politike. Za Slovenijo je ključno ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država.«

Spomnimo, komisija je našo državo prejšnji teden opomnila, da se načrtovani izdatki proračuna 2019 povečujejo za 4,5 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več od priporočenega maksimalnega povečanja izdatkov. Ob tem naj bi predvideno strukturno poslabšanje proračuna letos doseglo 0,7 odstotka BDP, so še izračunali v Bruslju. EU je sicer lani Sloveniji priporočila strukturno izboljšanje v višini 0,65 odstotka BDP. Komisija je zato Slovenijo nedavno pozvala, da ji pojasni, kako bo strukturno popravila proračun in se izognila tveganjem, da poslabšala svoj fiskalni položaj.