Protikoronski ukrepi so zvišali povprečno plačo
Zvišanje je bilo največje v zdravstvu in socialnem varstvu. Aprilska bruto plača v tej dejavnosti je bila 2714 evrov oziroma 28 odstotkov več kot marca.
Odpri galerijo
Zvišanje je bilo največje v zdravstvu in socialnem varstvu. Aprilska bruto plača v tej dejavnosti je bila 2714 evrov oziroma 28 odstotkov več kot marca. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vladni protikoronski ukrepi so povišali plače v aprilu, nominalno za dobrih deset odstotkov, z upoštevanjem inflacije še nekoliko več. Povprečna bruto plača je v tem mesecu znašala 1937 evrov, kar je realno 11,2 odstotka več kot marca. Povprečna neto plača pa je znašala 1266 evrov oziroma realno 11,5 odstotka več kot marca, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
Zvišanje povprečne plače je bilo večinoma posledica sprejetih ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19; predvsem izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo, pojasnjujejo na Sursu: »Poleg tega je bila v aprilu večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena na začasno čakanje na delo za ves mesec – v marcu 2020 pa le drugo polovico meseca. Zato se je znižalo število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo iz sredstev delodajalca, zvišali pa sta se povprečni bruto in neto plača v primerjavi s plačo za marec.«
V javnem sektorju se je povprečna bruto aprilska plača zvišala za 10,9 odstotka, v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 8,6 odstotka. Zvišanje je bilo največje v zdravstvu in socialnem varstvu. Aprilska bruto plača v tej dejavnosti je bila 2714 evrov oziroma 28 odstotkov več kot marca. V gostinstvu se je povprečna bruto plača zvišala za 24,2 odstotka.
Zdravstvo je ena od dejavnosti, kjer so zaposleni prejeli dodatke zaradi izpostavljenosti tveganju. Zaposleni v zasebnem sektorju, s plačo nižjo od trikratnika minimalne plače (2820 evrov bruto), so prejeli 200 evrov kriznega dodatka.
Zvišanje povprečne plače je bilo večinoma posledica sprejetih ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19; predvsem izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo, pojasnjujejo na Sursu: »Poleg tega je bila v aprilu večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena na začasno čakanje na delo za ves mesec – v marcu 2020 pa le drugo polovico meseca. Zato se je znižalo število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo iz sredstev delodajalca, zvišali pa sta se povprečni bruto in neto plača v primerjavi s plačo za marec.«
V javnem sektorju se je povprečna bruto aprilska plača zvišala za 10,9 odstotka, v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 8,6 odstotka. Zvišanje je bilo največje v zdravstvu in socialnem varstvu. Aprilska bruto plača v tej dejavnosti je bila 2714 evrov oziroma 28 odstotkov več kot marca. V gostinstvu se je povprečna bruto plača zvišala za 24,2 odstotka.
Zdravstvo je ena od dejavnosti, kjer so zaposleni prejeli dodatke zaradi izpostavljenosti tveganju. Zaposleni v zasebnem sektorju, s plačo nižjo od trikratnika minimalne plače (2820 evrov bruto), so prejeli 200 evrov kriznega dodatka.
