Prvi paket nujnih ukrepov v državnem zboru

Poslanci razpravljajo o interventnih zakonih za pomoč gospodarstvu.
Fotografija: Prvi paket interventnih ukrepov je začela pripravljati že Šarčeva vlada, nadaljevala je Janševa. Drugi paket naj bi sledil prihodnji teden. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Prvi paket interventnih ukrepov je začela pripravljati že Šarčeva vlada, nadaljevala je Janševa. Drugi paket naj bi sledil prihodnji teden. Foto Uroš Hočevar

Ljubljana – Državni zbor po nujnem postopku obravnava prvi paket interventnih zakonov za pomoč podjetjem, podjetnikom in kmetom. Pregledali smo, kaj ti prinašajo.
 

Pomoči pri ohranjanju zaposlitev


Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače določa, da izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti. Ti delavci bodo dobili 80 odstotkov plače.

Delodajalci lahko do 30. septembra uveljavijo delno povračilo nadomestila plače za delavce napotene v čakanje na delo. Do nadomestila je upravičen delodajalec, ki začasno ne more zagotoviti dela več kot 30 odstotkom zaposlenih in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Delodajalcu država povrne 40 odstotkov nadomestila, pri čemer je najvišji znesek pomoči omejen z višino najvišjega nadomestila za primer brezposelnosti. Pomoč lahko delodajalec prejema največ tri mesece, uveljavi pa jo lahko le enkrat.

Možen je tudi odlog plačila prispevkov samozaposlenih oseb, ki nimajo drugih zaposlenih. Upravičenec lahko uveljavi odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija. Neporavnane prispevke mora poravnati najkasneje do 31. marca 2022, pri čemer je plačilo možno v enem znesku ali obročno.
 

Zamik pri poročanju


Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, med drugim ureja obveznost letnega poročanja. Pravnim osebam, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, se rok za oddajo obračuna davka od dohodka pravnih oseb oziroma obračun davka od dohodka iz dejavnosti ter rok za oddajo letnega poročila podaljša za dva meseca (iz 31. marca na 31. maj). Enako se za dva meseca podaljšuje rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Informativni izračun dohodnine za leto 2019 bo Furs zaposlenim posredoval do 30 junija. Kdor informativnega izračuna dohodnine ne bo prejel do 15. julija, mora odmero dohodnine predložiti do 31. avgusta.

Odbor za finance je sprejel dopolnilo, da se bodo lahko ti roki še podaljšali, če epidemije do 15. maja še ne bo konec.

Državni zbor po nujnem postopku obravnava prvi paket interventnih zakonov za pomoč podjetjem, podjetnikom in kmetom. Foto Uroš Hočevar
Državni zbor po nujnem postopku obravnava prvi paket interventnih zakonov za pomoč podjetjem, podjetnikom in kmetom. Foto Uroš Hočevar

 

Odlog plačila davkov od dohodka


Kdor bo imel letos bistveno manjši dobiček, lahko že zdaj zahteva znižanje akontacije davka od dohodka. Znižanje je mogoče uveljaviti tako, da zavezanci predložijo oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove (zadnji davčni obračun tako ni potreben). Znižanje akontacije je s tem mogoče zahtevati neodvisno od oddaje letnega obračuna.

Davčni organ lahko na zahtevo zavezanca odloži plačilo davka od dohodka pravnih oseb za čas največ dveh let ali obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa. Davčni organ lahko tudi dovoli odlog plačila akontacij ali davčnih odtegljajev.
 

Odlog plačila obrokov kreditov


Odbor za finance je sprejel amanda k zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, da imajo možnost enoletnega odloga posojila tudi fizične osebe. Zakon predvideva, da banke odobrijo gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom z zaposlenimi, samozaposlenim, nosilcem kmetijskega gospodarstva in torej tudi fizičnim osebam odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo.
 

Preskrba s hrano


Z zakonom o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov omogoča več ukrepov za omejitev prometa z živili, živali, kmetijskimi predelki in gozdno lesnimi sortimenti. Posamični ukrepi se bodo sprejemali glede na razmere na trgu. Zakon med drugim omogoča regulacijo cen v celotni verigi preskrbe s hrano. Daje podlago za postavitev začasnih skladišč za živila in gozdno lesne sortimente, če bi prišlo do motenj pri dobavi, ter za določitev začasnega upravljalca kmetijskega gospodarstva ob bolezni upravljalca kmetije.
 

Zaustavitev rokov v sodnih in upravnih postopkih


Po predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevam za obvladovanje širjenja koronavirusa se začasno prekinjajo roki v sodnih zadevah, kar ne velja za nujne sodne zadeve. Prav tako ne tečejo roki pri upravnih in prekrškovnih postopkih. Ukrepi bodo začasni, najdlje do 1. julija 2020.
Zakon tudi omogoča, da predsednik notarske zbornice sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn v smislu omejevanja uradnih ur. Pravosodni minister lahko na predlog notarske zbornice sprejme ukrep popolnega zaprtja notarske pisarne.

Zakon daje sodiščem možnost, da kasneje pozovejo obsojence na prestajanje zaporne kazni. Direktor zapora bo lahko prekinil prestajanje zapora obsojencu, kadar ne bo pri njem ne bo varnostnih zadržkov, ali predčasno odpustil obsojenca, ki je največ šest mesecev pred iztekom kazni.
 

Likvidnostne podpore


Med ukrepi omenimo še likvidnostno podporo podjetjem, ki sicer ni bila določena v interventnih zakonih, ampak je eden ključnih ukrepov za podjetja. SID banka ponuja ali bo ponudila malim, srednjim ni velikim podjetjem prilagojene finančne produkte v skupni višini 800 milijonov evrov, do tega je za 200 milijonov novih ali prilagojenih produktov. Sredstva so namenjena reševanju likvidnostnih težav podjetij in vključuje zavarovanja in refinanciranja kreditov pri bankah. Finančni produktu bodo na razpolago aprila.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) z ministrstvom za gospodarstvo pripravlja za mikro, mala in srednje velika podjetja sredstva v skupni višini 115 milijonov evrov namenjenih odpravi likvidnostnih krčev.

Komentarji: