Puljskemu Uljaniku pomoč prihaja iz Splita
Puljska ladjedelnica Uljanik je končno dobila novega strateškega partnerja.
Odpri galerijo
Žerjavi ladjedelnice Uljanik so bili pred leti glavni igralci spektakla na svetlobnem festivalu Vizualija. FOTO: Antonio Bronic/REUTERS
Brodograđevna industrija Split je izbrana za novega strateškega partnerja ladjedelnice Uljanik iz Pulja, so nadzorniki in uprava Uljanika danes obvestili vlagatelje na zagrebški borzi. V Pulju upajo, da jim bo tako končno uspelo zagotoviti plače za 4500 zaposlenih in, kar je enako pomembno, zagotoviti nova naročila.
Po dokončanju dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti, še posebno pa pravic in obveznosti strateškega partnerja, bo ladjedelniška družba iz Splita pripravila in predstavila program prestrukturiranja Uljanika. Če se bo ta progam izkazal za ustreznega, bo novi strateški partner z dokapitalizacijo lahko vstopil med lastnike Uljanika.
Puljska ladjedelnica, ki se že dalj časa bojuje z resnimi finančnimi težavami, država pa ji zaradi evropskih protimonopolnih pravil ne sme pomagati, je konec lanskega leta prekinila strateško partnerstvo z družbo izpod okrilja skupine Končar.
Sindikati so z novim strateškim partnerstvom zadovoljni, saj računajo, da bo le tako možno poplačati dolgove do zaposlenih in preprečiti množični odhod delavcev iz Uljanika, kar bi močno prizadelo ladjedelništvo v glavnem mestu Istre, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal predsednik tamkajšnjega sindikata Boris Cerovac.
Doslej je iz ladjedelnice odšlo že okoli 1700 ljudi. Čeprav jim še ni povsem jasno, kaj jim bo prinesel program prestrukturiranja, sindikate veseli, da je novi partner ladjedelniška družba, kar daje upanje, da se njihova ladjedelnica ne bo spremenila v nepremičninski projekt.
Hrvaške ladjedelnice so brez državne podpore, ki jo evropska pravila prepovedujejo, že dolgo povsem nedonosne. Težave so se začele kmalu po razpadu Jugoslavije, nova konstelacija zvezd v lokalnem in svetovnem gospodarstvu pa se je za stare družbe izkazala za prezahtevno.
V zadnjih 27 letih je Hrvaška v sanacijo nasedlih ladjedelnic vložila že več kot štiri milijarde evrov in številni hrvaški ekonomisti svarijo, da je propad ladjedelništva lahko veliko bolj nevarna ekonomska in socialna bomba kot propad Agrokorja.
Da ni celotno hrvaško ladjedelništvo le črna luknja brez dna, je prepričan slovenski poslovnež in nekdanji minister Dušan Šešok, ki je pred kratkim kupil remontno ladjedelnico v Šibeniku. Kot smo že poročali, Šešok zagotavlja, da manjše in okretnejše šibenske ladjedelnice, ki izdeluje ribiške ladje za norveške kupce in vzdržuje celotno floto hrvaške vojne mornarice, ni mogoče tlačiti v isti koš kot nasedli Uljanik.
Po dokončanju dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti, še posebno pa pravic in obveznosti strateškega partnerja, bo ladjedelniška družba iz Splita pripravila in predstavila program prestrukturiranja Uljanika. Če se bo ta progam izkazal za ustreznega, bo novi strateški partner z dokapitalizacijo lahko vstopil med lastnike Uljanika.
Puljska ladjedelnica, ki se že dalj časa bojuje z resnimi finančnimi težavami, država pa ji zaradi evropskih protimonopolnih pravil ne sme pomagati, je konec lanskega leta prekinila strateško partnerstvo z družbo izpod okrilja skupine Končar.
Sindikati so zadovoljni
Sindikati so z novim strateškim partnerstvom zadovoljni, saj računajo, da bo le tako možno poplačati dolgove do zaposlenih in preprečiti množični odhod delavcev iz Uljanika, kar bi močno prizadelo ladjedelništvo v glavnem mestu Istre, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal predsednik tamkajšnjega sindikata Boris Cerovac.
Doslej je iz ladjedelnice odšlo že okoli 1700 ljudi. Čeprav jim še ni povsem jasno, kaj jim bo prinesel program prestrukturiranja, sindikate veseli, da je novi partner ladjedelniška družba, kar daje upanje, da se njihova ladjedelnica ne bo spremenila v nepremičninski projekt.
Ladjedelništvo je hujša težava kot Agrokor
Hrvaške ladjedelnice so brez državne podpore, ki jo evropska pravila prepovedujejo, že dolgo povsem nedonosne. Težave so se začele kmalu po razpadu Jugoslavije, nova konstelacija zvezd v lokalnem in svetovnem gospodarstvu pa se je za stare družbe izkazala za prezahtevno.
V zadnjih 27 letih je Hrvaška v sanacijo nasedlih ladjedelnic vložila že več kot štiri milijarde evrov in številni hrvaški ekonomisti svarijo, da je propad ladjedelništva lahko veliko bolj nevarna ekonomska in socialna bomba kot propad Agrokorja.
Brez Slovencev ne gre niti v tem poslu
Da ni celotno hrvaško ladjedelništvo le črna luknja brez dna, je prepričan slovenski poslovnež in nekdanji minister Dušan Šešok, ki je pred kratkim kupil remontno ladjedelnico v Šibeniku. Kot smo že poročali, Šešok zagotavlja, da manjše in okretnejše šibenske ladjedelnice, ki izdeluje ribiške ladje za norveške kupce in vzdržuje celotno floto hrvaške vojne mornarice, ni mogoče tlačiti v isti koš kot nasedli Uljanik.
