Računalništvo v oblaku nezaustavljivo raste

Potencial: priljubljenost se tako hitro povečuje, da se zdijo tudi napovedi analitičnih podjetij bolj podobne ugibanjem.

Objavljeno
07. maj 2018 08.46
Posodobljeno
07. maj 2018 13.02
Pomisleki, ki so še pred leti zavirali vzpon računalništva v oblaku, bledijo. FOTO: Digital O2
Jože Polh
Jože Polh
Že od malih nog nas učijo, da nič ni večno, v poslovnih šolah pa o tem, da nobena rast ni stalna. A računalništvo v oblaku utegne vse teorije postaviti na glavo. Podjetja v oblaku hranijo vse več datotek in uporabljajo storitve iz oblaka – a zdi se, da je oblak šele dobro začel svoj pohod.

Manj zahtevna podjetja uporabljajo številne storitve javnih oblakov, kjer si infrastrukturo ponudnika delijo z drugimi podjetji, ta pa skrbi za njeno vzdrževanje in varovanje. Podjetja z večjimi zahtevami in proračuni pa si pogosto omislijo kar zasebne računalniške oblake, kjer so računalniški viri namenjeni zgolj njihovi rabi.

Priljubljenost računalništva v oblaku se povečuje tako hitro, da se zdijo tudi napovedi uglednih analitičnih podjetij, katerih strokovnjaki dobro poznajo panogo IT, bolj podobna ugibanjem. Porabo za računalniški oblak je v praksi nemogoče izmeriti tudi zato, ker si računalništvo v oblaku vsakdo razlaga po svoje. Je govor o osnovni infrastrukturi, ki gostuje pri ponudniku – torej strežniki, sistemi hrambe podatkov in omrežne rešitve? To je le del računalništva v oblaku, pogosto imenovan infrastruktura kot storitev (IaaS). Drugi sestavni del oblačne ponudbe so programske platforme in orodja, s katerimi lahko podjetja razvijajo lastne poslovne aplikacije in rešitve v oblaku. Gre za platformo kot storitev (PaaS). Že izdelane poslovne aplikacije, ki so podjetjem na voljo na internetu kot storitve iz oblaka, pa spadajo v kategorijo programske opreme kot storitve (SaaS).

Vseprisotni oblak

Ne glede na to, katere dele in storitve iz oblaka uporablja podjetje, je upravljanje potrošnje za oblak prioriteta vsakega direktorja informatike. Raziskava družbe Morgan Stanley, ki je anketirala sto najvplivnejših CIO v ZDA in Evropi, je ugotovila, da podjetja s pridom izkoriščajo računalniški oblak. Do konca letošnjega leta naj bi uporabljala že četrtino programske opreme iz oblaka (zdaj je dobro petino) v svojem programskem naboru, selitev poslovne programske opreme v oblak pa se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Anketirani CIO predvidevajo, da bi v njihovih poslovnih okoljih leta 2021 uporabljali že 44 odstotkov oblačne programske opreme v obliki SaaS. Jasno je torej, zakaj oblak predstavlja eno ključnih prioritet proračuna za IT (skupaj z varnostjo).

Kategorija računalništva v oblaku je stara 11 let, prvi razcvet je doživela leta 2015, za lansko leto pa bi lahko zapisali, da je mejnik, ko je računalniški oblak postal vseprisoten. Raziskovalno podjetje Synergy Research je v poročilu, ki ga je objavilo januarja letos, izračunalo, da so lani podjetja za najrazličnejše storitve iz oblaka porabila kar 180 milijard ameriških dolarjev oziroma kar 24 odstotkov več kot leta 2016.

Zaupanja v oblak je vse več

Strokovnjaki že več kot desetletje poudarjajo, da je uspeh računalništva v oblaku tesno povezan z zaupanjem. Ne nazadnje je res, da podjetje s tem, ko uporablja storitve iz oblaka in vanj prenaša, shranjuje in obdeluje podatke, to počne na »računalniku nekoga drugega«. Zaupanje in tudi informacijska varnost sta zato zelo pomembna. A pomisleki, ki so še pred leti zavirali vzpon računalništva v oblaku, bledijo. Podjetje RightScale, ki nadzira in upravlja številna oblačna okolja, je v svojem poročilu 2017 State of the Cloud Report, ki je vsebovalo tudi anketo, opravljeno med več kot tisoč IT-strokovnjaki, ugotovilo, da raba oblačnih storitev skrbi vse manj informatikov – še leta 2016 jih je pomisleke, povezane z informacijsko varnostjo oblačnih okolij, izrazilo 29 odstotkov, lani le še 25 odstotkov. Na splošno drži, da je povprečen računalniški oblak precej varnejši od povprečnega IT-okolja podjetja. Oblačni ponudnik načrtno gradi zanesljivo in varno infrastrukturo, za katero skrbi več namenskih strokovnjakov, kot si jih lahko privošči posamezno podjetje. Med dejavniki, ki pospešujejo uporabo oblaka, je zato tudi pomanjkanje virov in znanja – četrtina podjetij se zato raje odloči za preverjeno oblačno rešitev, kot da bi kaj podobnega poskusila postaviti in vzdrževati sama.

Z leti izkušenj in dobrih praks se ponudniki oblačnih okolij in storitev vse bolj dokazujejo podjetjem – tako vodstva podjetij kot direktorji informatike imajo vse manj zadržkov, zakaj ne uporabljati oblačnih okolij in storitev, če so te hitrejše, cenejše in bolj praktične. Pogosto so tudi bolj prilagodljive – IT-vire, ki jih potrebuje podjetje, morda le za en sam pilotski projekt, v oblaku preprosto naklika, namesto da bi se moralo ukvarjati s postavljanjem ali širitvijo lastnega IT-okolja, ki ga v prihodnje morda ne bi niti potrebovalo.

Ko da oddelek IT soglasje

V preteklosti so bili številni oddelki IT izrazito nenaklonjeni selitvi podatkov in drugih bremen v obdelavo v računalniški oblak oziroma v okolje, ki ga niso v celoti obvladovali (beri: nadzirali). Čedalje večje zaupanje v delo strokovnjakov v podatkovnih centrih ponudnikov in hkrati vse večje zahteve razvojnega osebja in poslovnih uporabnikov so poskrbeli, da so v marsikaterem podjetju oblaku in njegovim rešitvam vendarle odprli vrata in jih v nato povsem posvojili – celo tako zelo, da si zdaj dela brez računalniškega oblaka ne predstavljajo več.

Poročilo družbe RightScale ugotavlja, da ima oddelek IT še vedno prevladujočo besedo pri izbiri morebitnih storitev iz javnih oblakov (65 odstotkov) in odločitvi oziroma svetovanju v zvezi s selitvijo poslovnih aplikacij v oblak (63 odstotkov). V slabih dveh tretjinah podjetij je prav oddelek IT tisti, ki oceni in izbere ponudnika zasebnega oblaka, če se podjetje odloči za to možnost.

Januarsko poročilo analitičnega podjetja IDC računalništvu v oblaku napoveduje zelo svetlo prihodnost. Do leta 2021 naj bi to področje raslo s povprečno letno stopnjo rasti kar 22 odstotkov, čeprav računalniški oblak v vsaj eni izmed »pojavnih« oblik že uporabljajo tako rekoč vsa podjetja. Čez tri leta naj bi podjetja za storitve iz računalniških oblakov porabila že več kot šeststo milijard ameriških dolarjev, pri čemer bo levji delež – kar 277 milijard dolarjev – pristal v rokah ponudnikov storitev iz javnih oblakov. Presenetljivo hitro rastejo tudi infrastrukturne storitve, podjetja naj bi za IaaS že letos odštela 160 milijard dolarjev (+ 23,2 odstotka). A prava eksplozija je šele pred vrati – ko bo poslovni svet oblak vzel resnično za svojega, bo presežena tudi meja tisoč milijard dolarjev, kar še kako veseli ponudnike česarkoli oblačnega.