Računsko sodišče s pridržkom o izvrševanju proračuna 2018

Ugotovili so nepravilnosti pri plačah, javnih naročilih, dodeljevanju transferjev, prevzemanju obveznosti iz proračuna, tudi črpanje sredstev EU pod načrti.

Objavljeno
08. avgust 2019 10.45
Posodobljeno
08. avgust 2019 10.54
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je kritično prevetrilo izvajanje lanskega proračuna. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Ljubljana – Računsko sodišče je po reviziji zaključnega računa lanskega državnega proračuna ugotovilo napake pri izkazovanju izdatkov in v revizijskem poročilu izreklo mnenje s pridržkom o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.
 
V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile ugotovljene nepravilnosti pri plačah (nepravilno določena konkurenčna klavzula v pogodbah o zaposlitvi, nepravilno izplačan povečan obseg dela javnim uslužbencem), nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna (sredstva proračuna niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti), kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferjev (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom).

Napaka v splošnem delu zaključnega računa je posledica napačno izkazanega prenosa sredstev na račun Javnega sklada RS za podjetništvo in Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ker so bili izdatki v računu finančnih terjatev in naložb izkazani za 16,1 milijona evrov preveč.

V sprejetem državnem proračunu za leto 2018 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav za 681,9 milijona evrov presegla plačila sredstev v proračun EU. Dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 360,1 milijona evrov, kar je le 52,8 odstotka načrtovanega zneska, so ugotovili revizorji.

Na računskem sodišču, ki ga vodi Tomaž Vesel, zato menijo, da bi morali v prihodnje preprečiti nekatere napake in nepravilnosti tudi s spremembami v sistemskih predpisih, predvsem zakonu o javnih financah in zakonu o računovodstvu. Tako bi zagotovili večja preglednost tudi pri izkazovanju izvedenih poslovnih dogodkov, kot je na primer področje upravljanja dolga.