Rast (dolgoročnih) obrestnih mer

V 2025 se nadaljuje dvig zahtevanih donosnosti dolgoročnih obveznic. V prejšnjem tednu je donosnost 30-letnih angleških državnih obveznic dosegla 5,7 odstotka, kar je najvišja vrednost po letu 1998, torej v zadnjih 27 letih. Podobno, čeprav malo manj izrazito se v zadnjem času gibljejo tudi donosnosti dolgoročnih obveznic širom po zemeljski obli. Nemške 30-letne državne obveznice so s 3,4 odstotka najvišje v zadnjih 15 letih, francoske primerljive obveznice pa s 4,5-odstotno donosnostjo najvišje po letu 2009. Dvig dolgoročnih obrestnih mer je hkrati v popolnem nasprotju gibanja kratkoročnih obrestnih mer, ki se pod težo nižanj referenčnih obrestnih mer centralnih bank v zadnjih dvanajstih mesecih znatno nižajo. Zakaj torej dolgoročne obrestne mere rastejo, če se kratkoročne nižajo?

Centralne banke sicer nižajo referenčne obrestne mere, a živimo v negotovem in konfuznem svetu, ki, vsaj tako se zdi, iz tedna v teden postaja še bolj neprepoznaven, konfuzen in negotov. Foto Leon Vidic

Odgovor je v dvigu ocene tveganja dolgoročnega posojanja denarja državam zaradi naslednjih dejavnikov:

Višanje obrambnih izdatkov in fiskalna (ne)disciplina

V zadnjih tednih, mesecih in letih se svetovni voditelji čedalje manj pogovarjajo o varčevalnih ukrepih in čedalje več o nujnih naložbah v obrambo in samozadostnost na ključnih strateških področjih (energetsko, tehnološko …). Posledica spremembe prioritet je znatno višanje izdatkov za prioritetna področja (npr. dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP za članice Nata), ki hkrati niso nadomeščena z dvigi davkov ali znižanjem drugih izdatkov. Še več državam se izrecno dovoli, da se proračunski primanjkljaji povečajo, da bi se povečali obrambni izdatki. Evropska komisija je na primer v juliju dovolila proračunsko prožnost 15 državam članicam kot del načrta ReArm Europe 2030 iz marca 2025.

Politične krize

Angleška in francoska politična kriza zadnjega meseca prikazujeta nezmožnost delovanja njihovih vlad, tudi na področju proračuna oz. ukrepov za njegovo prihodnjo uravnoteženost. Posledica je nezaupanje in negotovost vlagateljev v dolgoročno stabilnost javnih financ, zaradi česar ti zahtevajo višjo nagrado za prevzeto višje tveganje oziroma višjo donosnost dolgoročnih obveznic.

Carine in drugi protekcionistični ukrepi

ZDA so 2. aprila z napovedjo in zatem uvedbo visokih carin na izdelke, uvožene v ZDA, sprožile trgovinsko vojno. Visoka negotovost glede trenutnih in prihodnjih pogojev poslovanja viša negotovost v svetovnem gospodarstvu, to pa tudi premijo za tveganje poslovanja v takem okolju. Poleg tega višje carine že same po sebi višajo cene izdelkov in s tem povišujejo inflacijske pritiske in tveganja. Za zdaj so podatki o dejanski inflaciji v letošnjem letu še zmerni in ne odražajo cenovnih skokov, ki naj bi jih sama uvedba carin matematično sprožila.

donos do dospetja 30-letnih obveznic Foto Tt Igd

Pa vendar to ne pomeni, da cenovni skoki zaradi vgradnje carin v končne cene potrošnikom ne bodo prišli z zamikom. Ravno obratno, z vsakim dodatnim dnem veljave visokih carin se zmanjšujeta zmožnost in voljnost proizvajalcev in/ali trgovcev, da breme carin nosijo sami. Dlje ko so carine veljavne in bolj ko postaja jasno, da bodo ostale veljavne tudi v prihodnje, večja je verjetnost prenosa stroška carine na končnega kupca. Pričakuje se torej porast inflacije, kar viša donosnost dolgoročnih obveznic.

(Ne)odvisnost centralnih bank

Centralne banke zahodnega sveta so primarno zadolžene za cenovno stabilnost. Cilj ECB je tako na primer, da »inflacija ostaja nizka, stabilna in predvidljiva« ter da »v srednjeročnem obdobju znaša dva odstotka«. Stabilnost inflacije pa je pogosto v manjšem ali večjem konfliktu z drugimi cilji države. Kot primer: močno državno trošenje za obrambo lahko pripelje do pregrevanja gospodarstva in poviša inflacijo. Ker je denarna politika centralnih bank pogosto v nasprotju z željami fiskalne politike države, morajo centralni bankirji delovati samostojno, strokovno in neodvisno. Če se začne dvomiti o njihovi neodvisnosti, se začne dvomiti tudi o stabilnosti inflacije. Ta dvom pa seveda dviguje premijo za tveganje in viša donosnost dolgoročnih obveznic.

Blaž Hribar Pokojninska družba A 20.8.2020 Ljubljana Slovenija [Blaž hribar,Pokojninska družba A,Ljubljana,Slovenija] Foto Jože Suhadolnik

Ameriški predsednik Donald Trump s svojimi komentarji sistematično spodkopava kredibilnost in strokovnost predsednika Ameriške centralne banke Jeroma Powlla. Trump v večini komentarjev zahteva nižanje referenčne obrestne mere Feda oz. večjo poslušnost odbora Feda. Napad na Fed je v avgustu dobil nove razsežnosti. Predsednik je na podlagi suma o lažeh v vlogah za odobritev dveh stanovanjskih posojil takoj odpustil članico odbora Feda Liso Cook. Cookova je vložila tožbo proti predsednikovi odločitvi, razplet te tožbe pa bo jasneje pokazal, kolikšen vpliv ima ameriški predsednik na ameriško centralno banko oz. koliko je ta dejansko neodvisna. Če se skrha neodvisnost Feda, se posledično skrha neodvisnost tako rekoč vseh centralnih bankirjev, to pa bi lahko dolgoročno vplivalo na finančni sistem, zaupanje vlagateljev vanj in posledično nivo obrestnih mer.

Centralne banke sicer nižajo referenčne obrestne mere, a živimo v negotovem in konfuznem svetu, ki, vsaj tako se zdi, iz tedna v teden postaja še bolj neprepoznaven, konfuzen in negotov. Vlagatelji se odzivajo z dvigom premije za tveganje. Za zdaj najbolj opazno pri dolgoročnih obveznicah držav v trenutni politični krizi.