Življenjski stroški še naprej rastejo, Slovenija nad povprečjem EU

Življenjske potrebščine so se v enem letu skupno podražile za 2,9 odstotka. V zadnjem letu so dražje tako storitve, za 3,2 odstotka, kot blago, za 2,8 odstotka. Slovenska inflacija tako ostaja nad povprečjem območja z evrom.

Cene življenjskih potrebščin so se februarja na letni ravni zvišale za 2,9 odstotka, v primerjavi z januarjem pa za 0,6 odstotka.

K letni inflaciji so največ,1,3 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija in plin (za 10,7 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,6 odstotka), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale še višje cene v zdravstvu (za 6,1 odstotka) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,6 odstotka), je sporočil državni statistični urad. Na mesečno inflacijo so po drugi strani najbolj vplivale podražitve počitniških paketov, ki so bili februarja dražji za 4,2 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila februarja v Sloveniji 2,8-odstotna. Po drugi strani je bila januarska inflacija, podatki za februarsko še niso na voljo, v članicah območja z evrom 1,7-odstotna in v članicah EU dvoodstotna.

Višji stroški dela povečujejo inflacijo

V Banki Slovenije so decembra napovedali, da bo letošnja skupna inflacija 2,3-odstotna. Ta bo temeljila predvsem na domačih dejavnikih, povezanih s prehajanjem stroškov dela v končne cene, kar bo najbolj vplivalo na gibanje cen storitev. »Pri tem bo imela zlasti leta 2026 vpliv tudi uvedba zimskega regresa, ki bo prek višjih stroškov dela in potrošnje k skupni inflaciji po naših ocenah dodala med 0,2 in 0,4 odstotne točke,« so zapisali v centralni banki.

Ta je svojo napoved izdala še preden je vlada minimalno plačo uradno povišala na tisoč evrov neto, kar bo prav tako krepilo inflacijo. »V manjši meri bo rast stroškov dela vplivala tudi na rast cen hrane, ki bo v obdobju napovedi ostala razmeroma okrepljena, a nižja kot leta 2025, predvsem zaradi pričakovanega nadaljnjega višanja veleprodajnih cen prehrambnih surovin. Prispevek cen energentov k skupni inflaciji bo v letu 2026 pozitiven,« so decembra še napovedali v Banki Slovenije.