Ravnanje z embalažo bo prineslo nova bremena
Mali zavezanci naj bi bili izvzeti, poročanje pa naj ostane enkrat na leto, zahtevajo obrtniki.
Odpri galerijo
Zaradi birokratskih nesmislov morajo frizerji poročati o embalaži za škarje, praavijo na OZS. FOTO Jure Eržen/Delo
Prihajajo nova pravila o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ministrstvo za okolje in prostor je osnutek spremenjene istoimenske uredbe objavilo na začetku junija in ga posredovalo v javno obravnavo. Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je dokument proučila in javnosti posredovala svoje kritične pripombe, v katerih zavrača dodatne obremenitve podjetnikov.
Kot je razbrati iz objavljenega besedila, želi zakonodajalec razširiti odgovornost proizvajalca tako, da vsem nalaga plačilo vseh predpisanih stroškov ravnanja z odpadno embalažo, pri čemer naj bi bili stroški na enoto embalaže za proizvajalce, ki dajejo na slovenski trg bolj reciklabilno embalažo, manjši kot stroški za proizvajalce, ki dajejo na ta trg manj reciklabilno embalažo oziroma embalažo, ki sploh ni primerna za predelavo. Tako hoče predlagatelj dokumenta gospodarske subjekte spodbuditi, da za proizvodnjo embalaže in embaliranje izdelkov uporabljajo bolj okoljsko sprejemljive materiale.
Ker se zadnja leta v zbirnih centrih koncesionarjev za zbiranje odpadkov odpadna embalaža kopiči in je zato že nekajkrat nastal požar, naj bi s spremembo uredbe tudi naredili konec nerednemu prevzemanju odpadne embalaže. To naj bi dosegli z ukrepi, s katerimi »bi zagotovili rednejše prevzemanje odpadne embalaže, tako da ne bi bili več potrebni interventni ukrepi države za preprečevanje negativnih vplivov skladiščene odpadne embalaže na okolje in zdravje ljudi«.
OZS je že lani opozarjala na dodatne obveznosti, ki jih je podjetjem naložila uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Večina obrtnikov in podjetnikov se je namreč morala vpisati v evidenco na agenciji za okolje (Arso), voditi evidence o količinah in vrsti embalaže ter vsako leto poročati za preteklo leto. Novi osnutek uredbe pa prinaša dodatne obremenitve in zbornica tem ostro nasprotuje.
Zdaj velja, da zavezanci poročajo podatke o embalaži, dani na slovenski trg, enkrat na leto. In še to se je po izkušnjah OZS izkazalo kot nesorazmeren ukrep – vsaj za male zavezance. Pogosto so bile količine manjše od pol kilograma ali je šlo za zgolj enkratni nakup blaga v embalaži v tujini. Frizerka, ki je, na primer, v tujini kupila nove škarje, je morala poročati o embalaži, v katero so bile škarje zavite, nazorno popisujejo zadrege obrtnikov na OZS.
Njen predsednik Branko Meh je odločen: »To je birokratski nesmisel. Na OZS zato predlagamo, da so mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oziroma servisne embalaže na leto izvzeti iz uredbe. Tako bi zmanjšali njihove finančne in administrativne obveznosti.«
Tudi elektronsko sporočanje podatkov o embalaži štirikrat na leto namesto enkrat je nesprejemljivo breme, menijo na OZS, in nikakor ni v soglasju s trendi zmanjševanja administrativnih bremen. Predlagajo poročanje enkrat na leto, za administrativne prekrške (v zvezi s poročanjem, prijavo) pa predlagajo znižanje glob.
Kot je razbrati iz objavljenega besedila, želi zakonodajalec razširiti odgovornost proizvajalca tako, da vsem nalaga plačilo vseh predpisanih stroškov ravnanja z odpadno embalažo, pri čemer naj bi bili stroški na enoto embalaže za proizvajalce, ki dajejo na slovenski trg bolj reciklabilno embalažo, manjši kot stroški za proizvajalce, ki dajejo na ta trg manj reciklabilno embalažo oziroma embalažo, ki sploh ni primerna za predelavo. Tako hoče predlagatelj dokumenta gospodarske subjekte spodbuditi, da za proizvodnjo embalaže in embaliranje izdelkov uporabljajo bolj okoljsko sprejemljive materiale.
Konec nerednemu prevzemanju embalaže
Ker se zadnja leta v zbirnih centrih koncesionarjev za zbiranje odpadkov odpadna embalaža kopiči in je zato že nekajkrat nastal požar, naj bi s spremembo uredbe tudi naredili konec nerednemu prevzemanju odpadne embalaže. To naj bi dosegli z ukrepi, s katerimi »bi zagotovili rednejše prevzemanje odpadne embalaže, tako da ne bi bili več potrebni interventni ukrepi države za preprečevanje negativnih vplivov skladiščene odpadne embalaže na okolje in zdravje ljudi«.
Frizerka, ki je v tujini kupila nove škarje, je morala poročati o embalaži, v katero so bile škarje zavite.
OZS je že lani opozarjala na dodatne obveznosti, ki jih je podjetjem naložila uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Večina obrtnikov in podjetnikov se je namreč morala vpisati v evidenco na agenciji za okolje (Arso), voditi evidence o količinah in vrsti embalaže ter vsako leto poročati za preteklo leto. Novi osnutek uredbe pa prinaša dodatne obremenitve in zbornica tem ostro nasprotuje.
Birokratski nesmisel
Zdaj velja, da zavezanci poročajo podatke o embalaži, dani na slovenski trg, enkrat na leto. In še to se je po izkušnjah OZS izkazalo kot nesorazmeren ukrep – vsaj za male zavezance. Pogosto so bile količine manjše od pol kilograma ali je šlo za zgolj enkratni nakup blaga v embalaži v tujini. Frizerka, ki je, na primer, v tujini kupila nove škarje, je morala poročati o embalaži, v katero so bile škarje zavite, nazorno popisujejo zadrege obrtnikov na OZS.
Njen predsednik Branko Meh je odločen: »To je birokratski nesmisel. Na OZS zato predlagamo, da so mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oziroma servisne embalaže na leto izvzeti iz uredbe. Tako bi zmanjšali njihove finančne in administrativne obveznosti.«
Tudi elektronsko sporočanje podatkov o embalaži štirikrat na leto namesto enkrat je nesprejemljivo breme, menijo na OZS, in nikakor ni v soglasju s trendi zmanjševanja administrativnih bremen. Predlagajo poročanje enkrat na leto, za administrativne prekrške (v zvezi s poročanjem, prijavo) pa predlagajo znižanje glob.
