Med širšo javnostjo je v začetku tega meseca precej razburjenja povzročila novica o prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje po letu 2035. Dogovor je sprejel evropski parlament na podlagi predloga evropske komisije iz leta 2021.

Čeprav postopek s tem še ni zaključen, gre gotovo za pomemben korak v prizadevanjih za transformacijo avtomobilske industrije k bolj trajnostni mobilnosti. Odločitev bo, zaradi vloge evropske avtomobilske industrije, imela številne in dolgoročne globalne posledice. Interpretacije implikacij so številne, gotovo pa gre za zelo ambiciozen načrt.

Prehod v bolj zeleno mobilnost pa se seveda dogaja že dalj časa, tako na strani proizvajalcev kot na strani kupcev. Skorajda vsi evropski (in svetovni) proizvajalci že leta pospešeno vlagajo v razvoj električnih avtomobilov. Delež novih prodanih električnih avtomobilov je v Evropi lani znašal 14 odstotkov, do leta 2025 pa bo prodaja presegla tri milijone enot ter s tem dosegla 20-odstotni delež. Napovedana predpostavka rasti prodaje bo sicer močno odvisna od uspešnosti proizvodnje baterij, kjer evropska industrija zelo zaostaja.

Na novo premešane karte

V zadnjih dveh letih so se med pomembnejšimi igralci karte kar precej premešale. Po začetni tehnološki superiornosti in s tem močni tržni prevladi ameriške Tesle je primat v prodanih količinah v Evropi prevzel koncern Volkswagen. Vodilno mesto bo v srednjeročnem obdobju bržkone ohranil. Pri tem imata ključno vlogo modela 3 in 4 iz serije I.D., ki pospešeno dohiteva prodajo Teslinega modela Y, ki ostaja najbolje prodajani model v Evropi.

Med posameznimi trgi obstajajo velike razlike. Vrednostno največji trgi ostajajo Nemčija, Velika Britanija in Francija, pri vseh je delež prodaje električnih vozil hkrati tudi precej nadpovprečen. V tem pogledu še vedno prednjači Norveška, kjer je bil lani skoraj vsak osmi na novo prodani avtomobil električni. Izmed večjih trgov na negativni strani močno odstopa Italija, z lani le okoli 50.000 prodanimi električnimi vozili.

Osredotočenost proizvajalcev na zeleno mobilnost se kaže tudi v izdatkih za raziskave in razvoj ter v investicijah v tehnologijo in proizvodno opremo. Navedeno sicer vpliva na maržnost, ki pa zaradi različnih državnih subvencij in spodbud ostaja visoka.

Rekordna rast razvojnih izdatkov

Od leta 2008 so največji evropski proizvajalci izdatke za razvoj močno povečali, podobne stopnje rasti pričakujemo tudi v prihodnjih letih. Izmed večjih tudi pri tem prednjači skupina Volkswagen, sledita mu Mercedes in BMW. Zaradi finančnih težav zaostaja Renault (skupina Stellantis).

Finančna moč največjih proizvajalcev visoke rasti izdatkov vsekakor dovoljuje. Po okrevanju od leta 2013 dalje, ko je povpraševanje dosegla dno, so tako rekoč vsi močno popravili svoje bilance. Kljub težavam v pandemičnih letih in lanskoletne nižje prodaje zaradi težav pri dobavi imajo največji skupaj na voljo več kot 90 milijard evrov presežnih denarnih sredstev. Kako uspešna bodo posamezna podjetja v tej transformaciji, bo sicer pokazal čas, ustrezni nastavki za to vsekakor obstajajo.

INFOGRAFIKA: Delo