
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Razvoj kadrov in infrastrukture za novo jedrsko elektrarno traja od 15 do 20 let, pri tem pa zelo pomaga mali raziskovalni reaktor, saj njegova postavitev terja povsem enake družbene strukture kot postavitev velike jedrske elektrarne. Zato mala raziskovalna reaktorja gradita tudi Francija in Nizozemska, v reaktorju Triga, ki deluje v sklopu Instituta Jožef Stefan (IJS), pa se že tradicionalno pri usposabljanju izmenjujejo študentje s treh celin.
Na svetu je še pred jedrsko renesanso v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja obratovalo več kot 800 raziskovalnih reaktorjev, od tega v Evropi vsaj 300, je povedal Leon Cizelj, direktor IJS. Danes je v Evropi ostalo manj kot 30 takih reaktorjev, večinoma starih, v gradnji pa sta dva. V Franciji bodo mali reaktor uporabljali za testiranje materialov, na Nizozemskem pa za proizvodnjo izotopov za medicinsko rabo.

Reaktor Triga v Brinju pri Ljubljani je v vrhu najbolj uporabljanih naprav na svetu. Njegova življenjska doba je sicer 50 let, a so ga z zglednim vzdrževanjem ohranili do te mere, da bo v prihodnjih desetih letih potreboval manjšo posodobitev, potem pa sledi odločitev, ali ga razgraditi ali postaviti novega, seveda malo večjega. Triga ima namreč moč 250 kilovatov, kar je nazivna moč 23 sončnih elektrarn na strehah hiš.

»Triga je še vedno sodobna raziskovalna infrastruktura,« je poudaril Anže Jazbec, vodja reaktorja Triga. Pojasnil je, da so zelo močni v testiranju materialov, tudi za Cern, evropski laboratorij za fiziko delcev, kjer snujejo fuzijski reaktor. »Točno vemo, kakšni pogoji so v naših testnih kanalih,« je še dejal. Sodelujejo tudi s fakultetami, skupni projekti se dotikajo zdravljenja raka in radiacije semen rastlin.

Drugo polovica časa reaktor Triga zasedajo študenti iz Francije, Italije, Švedske, Savdske Arabije, ZDA in drugih držav. Ena glavnih nalog je namreč ustvarjanje stroke. Slovenija je z raziskovalnim reaktorjem postala suverena jedrska država.
V Brinju pa gredo še naprej, teoretično so pripravili model zanke za aktivacijo vode, to preizkusili, zdaj pa lahko izvajajo poskuse z aktivno vodo. Preizkuse opravljajo tudi pri visokih temperaturah, ukvarjajo se tudi s fuzijo.

»Reaktorjev ne moreš zagnati in upravljati, če nimaš infrastrukture,« pravi Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na IJS. Triga je zato center jedrske stroke pri nas, imamo pa še Agencijo za radioaktivne odpadke, Upravo za jedrsko varnost, Nuklearno elektrarno Krško, raziskave na IJS, izobraževanje in usposabljanje.
»Neposredna eksperimentalna izkušnja je neprecenljiva. Jedrsko reakcijo lahko modeliramo, a to se ne more primerjati s tem, da model praktično preizkusiš,« pravi Snoj.
Kot je dodal, se to znanje širi na druga področja, kot so biološki procesi, medicina in nadzor okolja. Testirajo tudi male modularne reaktorje in fuzijo. Tudi zato že pripravljajo strokovne podlage za nov reaktor. »Želimo si, da bi bil ta reaktor del evropske infrastrukture,« je povedal Snoj in opozoril, da se Evropa ne more razogljičiti brez jedrske energije, kljub temu da je vložila na tisoče milijard evrov v obnovljive vire energije.

Tako bi Evropska unija lahko vložila 300 ali 400 milijonov evrov za nov raziskovalni reaktor. »Če se to razdeli na vse države, je znesek za vsako zanemarljiv. Evropa sicer namerava do 2050 v jedrsko energijo vložiti 250 milijard evrov,« je pojasnil Snoj.

Cizelj pa je dodal, da so Nizozemci izračunali, da bodo z raziskovalnim reaktorjem prihranili do milijarde evrov. Toliko bolj suvereno bodo lahko kasneje izpolnili načrte za gradnjo velikih jedrskih elektrarn ali malih modularnih reaktorjev.
Komentarji