Razkošno življenje kot alarm za davkarijo

Z novim zakonom bodo preverjali izvor premoženja, povečanega v treh letih za več kot 150.000 evrov.

Objavljeno
06. marec 2020 10.30
Posodobljeno
06. marec 2020 10.30
Srbija uvaja novost, zakon o nezakonito pridobljenem premoženju. Foto Milena Zupanič
Kdor je v treh zaporednih letih povečal svoje premoženje za več kot 150.000 evrov, pri tem pa ne more dokazati njegovega izvora, bo moral na nezakonito pridobljeno premoženje plačati 75-odstotni davek, določa novi zakon o izvoru premoženja v Srbiji.

V Sloveniji je drugače: nezakonito pridobljeno premoženje država – po določenih procedurah – odvzame.

Tudi davčna uprava Srbije bo lahko nezakonito pridobljeno premoženje svojim zavezancem odvzela, vendar šele v primeru, da ne bodo mogli plačati 75-odstotnega davka. Premožnež bo v Srbiji tudi kazensko odgovarjal.

Mediji v Srbiji občasno objavijo očitke politikom, ki imajo razmeroma nizke plače, a večmilijonsko premoženje. Srbski portal Krik je pred dvema letoma objavil premoženjski profil 48 politikov. Ugotovil je, da jih je deset imelo v lasti skrite nepremičnine, 21 jih je imelo nelegalne nepremičnine, šest pa jih je sodelovalo z obsojenimi kriminalci.

Med lastniki, ki so živeli v nelegalno zgrajeni hiši, je bil tudi predsednik države Aleksandar Vučić, ki pa je dejal, da je očetovo gradnjo poskušal legalizirati že večkrat, a mu ni uspelo. Leto kasneje mu je nato legalizacija uspela.
 

Zakonska novost


Za zmanjšanje »profitabilnosti koruptivnih aktivnosti« so poslanci v Srbiji pred nekaj dnevi sprejeli dolgo napovedovani zakon o izvoru premoženja, po katerem bo pri davčni upravi organizirana posebna enota, ki se bo ukvarjala samo z izvorom premoženja. Inšpektorji bodo delali bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi prijave.

Zaradi nenavadno velikega premoženja, ki ni v razmerju s plačo oziroma znanimi prihodki, bo lahko prijavil tudi sosed soseda.

Posebna enota davčne uprave bo preverila vse premoženje izbrane ali prijavljene osebe, pri tem bo v svoje delo vključila tudi policiste, upravo proti pranju denarja in agencijo za gospodarske registre. Ugotavljala bo preveliko povečanje premoženja, od kod izvira premoženje, pa bo moral dokazati lastnik, ne pa davčna uprava (obratno dokazno breme). Kdor se ne bo odzval na zahteve davčne uprave po podatkih, bo plačal do 17.000 evrov globe.


Kdo se zakona lahko boji


Pod drobnogled bodo vzeli predvsem nepremičnine, vrednostne papirje, deleže v podjetjih, opremo samostojnih podjetnikov, motorna vozila, plovila in letala ter izvor gotovine.

Predvideva se, da bodo najbolj na udaru javne osebnosti, kot so politiki, estradni zvezdniki, pa tudi navadni državljani, če bodo – kot piše v zakonu – živeli razkošno.

V Srbiji se bojijo politične zlorabe zakona, saj so vladajoči že napovedali, da bodo dokazali koruptivne posle opozicijskim politikom, medtem ko najverjetneje sami v času, ko so na oblasti, ne bodo preiskani. Zakon bo veljal tudi za nazaj.

Slovenija je zakon o izvoru premoženja sprejela pred devetimi leti, leta 2011, prenovila ga je leta 2013, ustavno sodišče pa ga je zaradi retroaktivne uporabe leta 2018 delno razveljavilo.