Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Novice

Razogljičenje je mimo, zdaj gre za energetsko varnost

Nova vlada napoveduje bolj racionalno energetsko politiko, a spremembe so hitre, energetika pa precej počasna.
Umeščanje daljnovoda v prostor lahko traja tudi več kot deset let, kar je nevzdržno pri zahtevah za hitro ukrepanje. FOTO: Leon Vidic
Umeščanje daljnovoda v prostor lahko traja tudi več kot deset let, kar je nevzdržno pri zahtevah za hitro ukrepanje. FOTO: Leon Vidic
1. 6. 2026 | 05:00
7:08

Nikoli ni dobro staviti samo na enega konja, meni Peter Štih, predsednik SAZU, v slovenski in evropski energetiki pa raste zlasti prepričanje, da so cilji, ki predvidevajo le delež obnovljivih virov energije (OVE), neuresničljivi. Slovenija se je, denimo, zavezala, da bo do leta 2030 dosegla 33-odstotni delež OVE, do leta 2040 pa 42-odstotnega. »Na sončen dan sončne elektrarne proizvajajo večino elektrike v omrežju. Zdaj pa si predstavljajte, da Slovenijo prekrije velik oblak. Kje bomo dobili elektriko?« sprašuje Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije.

Pri nas so sončne elektrarne v prvih dneh maja več ur na dan proizvajale več elektrike kot vsi drugi viri skupaj. Matija Bitenc, direktor Plinovodov, pa je opozoril, da je 8. januarja poraba elektrike dosegla rekord z 2300 megavati (MW), poraba plina pa je 12. januarja dosegla 3336 MW, kar je desetkratnik proizvodnje slovenske polovice Jeka. Plin tako zagotavlja robustnost sistema, ob tem, da se skladišča v tem času prepočasi polnijo. V Evropski uniji je za 1100 teravatnih ur (TWh) skladiščnih zmogljivosti za plin.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine