Razpisi za novo črpanje že v prvi polovici leta 2015

Ljubljana - Evropska sredstva iz nove perspektive 2014-2020 bomo vlagali v vsebinske projekte, tako povečali konkurenčnost gospodarstva in zagotovili delovna mesta, je na prvem dnevu Slovenskih regionalnih dnevov 2014, ki se končujejo danes, dejala ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj. Ministrica verjame, da bo Slovenija do konca leta 2015 počrpala vsa sredstva iz stare perspektive in že v prvi polovici prihodnjega leta objavila razpise iz nove perspektive.

V novem finančnem obdobju ima Slovenija na voljo iz treh evropskih skladov (regionalnega, socialnega in kohezijskega) 3,2 milijardi evrov, ob upoštevanju še drugih skladov pa se pojavlja številka 4,1 milijarda evrov. Tudi na vseslovenskem regionalnem letnem srečanju je Smerkoljeva poudarila, da bo treba za uspešno porabo evropskih sredstev več kombiniranja z javno/zasebnim partnerstvom, a ker je hitela na sejo vlade, ni slišala, da menda cel svet ve, da imamo izredno slab zakon o javno/zasebnem partnerstvu, kakor je dejal Bogo Filipič, predsatvnik kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Ljubljanski župan Zoran Janković je udeležence pozdravil, seveda kot župan najlepšega mesta na svetu, a izpostavil tudi partnerstvo in sodelovanje, ki ju je pred njim omenjala ministrica Smerkoljeva. Tudi zato, ker prav to v naši politiki, tudi tisti, odgovorni za črpanje evropskih sredstev, ni praksa. Neprimerno je, da morajo občine prosjačiti za denar, ki jim priprada, je dejal Janković in poudaril, kakor še mnogi iz dvorane, da seveda lokalne skupnosti bistveno bolje vedo, kaj potrebujejo, kakor pa je to jasno na višji, državni ravni.

Ljubljanska reginalna razvojna agencija je ena od dvanajstih v Sloveniji: zastopa najbolj razvito, a tudi najbolj heterogeno regijo v državi, je dejala Lilijana Madjar, njena direktorica, zato je tako pommebno, da so že na regionalni ravni vključeni v procese priprav programskih in razvojnih dokumentov. In zato je tudi pomembno več medsektorksega povezovanja in stikov z državnimi organizacijami. Že temeljna kohezijska dokumenta za prihodnje finančno obdobje, torej v Bruslju potrjeni partnerski sporazum in na končno potrditev še čakajoči oparativni program (tudi že poslan v Bruselj), sta očitno v zadnjih letih strnila različna ministrstva in spodbudila njihovo sodelovanje. Predvsem sodelovanje, ki ga je očitno bilo doslej premalo, kakor je priznal tudi Janko Burger, državni sekretar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, rekoč, da zdaj po vseh neštetih usklajevanjih bolje razume regionalni koncpet. Ključno za novo finančno obdobje je doseganje ciljev strategije EU 2020, ki ne predvideva sektorskih pristopov, saj je zdaj predvidenih 12 prednostnih osi in nobenih kvot, je dejala Nataša Kobe Logonder iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ali kakor je poudarila Nena Dokuzov iz MGRT, je partnerski sporazum prav zato tudi usmerjen k rezultatom, po preletu tako imenovnaih prednostnih osi pa je jasno, da se premika od filozofije, kako denar porabiti, k temu, kako ga narediti. Posebno mesto v novi perspektivi in s tem tudi v naših dokumentih ima socialno podjetništvo, je dejal Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Tudi zato je zelo pomembno vzpostaviti socialno podjetništvo po slovenskih regijah, združiti razpršene finančne vire, podpore in organizacije. Po drugi strani pa je bilo mogoče slišati iz dvorane, da bi bilo treba dobre programe od regijskih štipendijskih do garancijskih shem, programa Podjetno v svet podjentištva in podobnih preprosto ohraniti tudi v novi perspektivi.

Danilo Krapec iz regionalne razvojne agencije Pomurje, ki je "zastopal" kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, je kljub vsem pozitivnim izkušnjam medsektorskega sodelovanja izpostavil nastajajočo strategijo pametne spcializacije, ki menda za Pomurje še vedno navaja "neke nove materiale", čeprav naj bi se vedelo, da so ostanek neke nasedle investicije. Krapec je tudi dejal, da bi kazalo regionalne razvojne agencije vključiti pod SVRK, saj da bi bilo tako izvajanje kohezijske politike na regionalni ravni boljše. Bogo Filipič je opozoril, da se iz nacionalne ravni težko vidijo regionalni problemi. Če pa ni vpliva iz regionalne ravni na razdeljevanje sredstev, je to lahko razumeti tudi kot nacionalizirano regionalno politiko, je dejal Filipič. Seveda so predstavniki države odgovarjali, da je pomembno skupno načrtovanje. Tudi zato, kot je poudaril Janko Burger, da se razpisi ne bi (več) podvajali in da bi se morale ambicije regij srečati z ambicijami države. Vprašanje, kdaj nacionalno in kdaj regionalno, je ponazorila tudi Alenka Šesek iz ministrstva za kmetijstvo: če želimo izboljšati starostno strukturo kmetov, delamo to na ravni države, če rešujemo kosca na ljubljanskem Barju, pa se fokusiramo na mikrolokacijo.