Slovenske hiše iz sekancev in gob

Janez Gorenšek: »Ko ljudem omeniš gobe za proizvodnjo poceni materiala, pomislijo, da si malo čuden.«

Objavljeno
13. september 2018 07.00
Posodobljeno
13. september 2018 07.27
Janez Gorenšek, direktor IAMB – Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo. FOTO: Brane Piano
Celje – V projekt Clean, ki ga financira Evropski regionalni razvojni sklad, je ob osmih tujih agencijah vključena tudi Razvojna agencija Savinjske regije (RSR). Gre za iskanje tehnologij in inovacij za zmanjšanje porabe energije in ogljičnega odtisa stavb, ki v Evropi porabijo 40 odstotkov vse energije. Ob robu Mednarodnega obrtnega sejma (Mos) v Celju smo se pogovarjali z Janezom Gorenškom, direktorjem Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo (IAMB), ki z RaSR in projektom Clean sodeluje s projektom za vzpostavitev proizvodnje bioizolacijskih plošč iz naravnih surovin s pomočjo micelijev gliv.

Vrsto let se že ukvarjate z vzgojo in izolacijo različnih vrst višjih gliv in vzpostavitvijo genske banke. Načrti IAMB so še večji …

»Glive, še posebej njihova aplikativna uporaba, so tudi v svetu premalo raziskane.«
Prerasli smo svoje zmogljivosti. Povpraševanje po preparatih za humano in veterinarsko uporabo, ki smo jih razvili, je veliko. Glavni odjemalci so holistične klinike v tujini, kjer naše izdelke uporabljajo, ko uradna medicina več ni kos izzivom. Pripravljamo jim formulacije, zdravniki pa jih predpisujejo pacientom. Naše zmogljivosti so omejene, zato smo v javno-zasebnem partnerstvu z občino Laško začeli obnavljati opuščeno podružnično šolo na Reki nad Laškim. Tam bo proizvodni laboratorij za večje količine z biotehnološkimi metodami izdelanih preparatov. Pozneje se bodo priključili kooperanti, ki bodo za nas vzgajali trosnjake gliv. Odkupovali jih bomo, predelovali in razpošiljali po svetu.

Razvijate tudi bioizolacijo iz micelija gliv.

Tega izziva smo se že dolgo zavedali. Gre za to, da vzamemo nek odpadek, morda sekance, žagance, konopljina vlakna, lahko slamo, tudi odpadni papir. Damo jih v modele, kalupe in material okužimo z glede na namen materiala izbrano vrsto micelija gliv, ki material preraste. V žlici micelija je okoli 800 kilometrov hif. Tako dobimo biopolimer. Ko gobe za hranilo porabijo določene snovi, na primer lignin, nastane polisaharidna vez. Strokovno se to imenuje odprtocelični sistem. Dobljeni material je slabo gorljiv, ima dobre izolativne lastnosti, petino boljše od stiropora. Ko ga posušimo in zapečemo, nastane biopolimer, ki je trajen.

Kakšne so njegove druge lastnosti?

Ima boljše mehanske lastnosti od prevladujočih materialov, pri proizvodnji uporabljamo zgolj obnovljive vire, po uporabi pa ga lahko razgradimo tako, da ga zmeljemo in ga kompostiramo. Obenem skladišči ogljikov dioksid. Za izdelavo dva kvadrata velike gradbene plošče izpustijo 48 kilogramov ogljikovega dioksida, pri čemer je energetski vir nafta, v izdelku pa lahko 40 let zadržimo le 30 kilogramov ogljikovega dioksida. Pri našem izdelku gre za nizkoenergetsko proizvodnjo, lahko z energijo iz obnovljivih virov, torej je ogljični odtis ničen, sam substrat pa je ogljično negativen.

Kako daleč ste projekt razvili?

»Ko ljudem omeniš gobe za proizvodnjo poceni materiala, pomislijo, da si malo čuden.«
Za zdaj le laboratorijsko. Omejitve so finance in prostori, a ne gre za nepremostljive težave. Zdaj se ukvarjamo s konceptualizacijo. Švedska Ikea je vse stiropore že zamenjala z micelijskimi nadomestki, vendar je proizvodnje v svetu izjemno malo.

Zakaj potem vlagatelji, kapital tega ne podprejo?

Upoštevaje nizke vložke in dober končni izdelek, mislim, da gre zgolj za nerazumevanje. Ekonomika je vsekakor dobra, saj so surovine izjemno poceni. Težave so z dojemanjem, da naravni material v gradbenem sektorju ne bi bil takoj prepoznan kot uporaben. Ko omeniš gobe za proizvodnjo poceni materiala, ljudje pomislijo, da si malo čuden. Možnosti pa je veliko.

Koliko časa je potrebnega za takšen izdelek?

Odvisno je od zahtevane gostote in organizma, ki se uporabi, a gre za 8 do 14 dni.

Kako realna je možnost za vzpostavitev proizvodnje?

Imamo nekaj finančnih sredstev zasebnih investitorjev za ureditev laboratorija, veliko zelo drage opreme smo že pridobili. Računamo, da bo stroj postavljen v začetku prihodnjega leta, da bodo takrat poskusni zagon za nami in da bomo imeli potrebne teste in certifikate. Začeli bomo z manjšimi izdelki, razvili bomo model in postavili standard.

Projekt financira Evropski regionalni razvojni sklad.
Švedska Ikea je vse stiropore že zamenjala z micelijskimi nadomestki.
Možnosti je veliko.