Roboti ne kradejo služb, nasprotno, ustvarjajo nova delovna mesta
RoboticsX je razprodan že dve leti vnaprej, številna podjetja čakajo na njihove rešitve po meri
Odpri galerijo
Peter Boras ima odgovor na izzive prihodnosti. Foto Miran Varga
Slovenske inovacije orjejo ledino v svetu pametnih tovarn. Peter Boras, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja RoboticsX, je prepričan, da se je kamenček, ki bo sprožil plaz v sodobni industriji, že začel kotaliti.
Inovacija v obliki pametnega robota nam je omogočila dostop do industrije. Tako naročniki kot proizvajalci robotov so videli, da obstaja še drugačen pristop k izdelavi teh naprav. Začetek je bil težak, izdelali smo več kot 200 različnih prototipov, preden je nastal X-1. Danes ga že uporablja Yaskawa, drugi največji proizvajalec robotov na svetu, ki je njegovo »pamet« tudi vzel kot standardizirano rešitev za vse svoje druge naprave. Za naše produkte se zanimajo tudi končni odjemalci, svetovni velikani kot so Honda, John Deere, Eberspächer, Tenneco in številna druga podjetja. Odlika pametnega robota je v tem, da se zaveda svoje okolice in povezanih sistemov ter strojev in v praksi omogoča prilagodljivo proizvodnjo. Številni uveljavljeni proizvajalci industrijskih robotov so dvomili, da je takšna tehnološka inovacija sploh možna že danes, a smo jim dokazali, da zadeva deluje in to izjemno dobro. Sedaj so nad rešitvijo navdušeni, saj uporabnikom omogoča povečanje poslovne učinkovitosti in večjo prilagodljivost v proizvodnji.
Industrija vsekakor dela korake v smeri pametnih tovarn. Mi bomo naslednje leto svoje rešitve vpeljali v številne tovarne različnih proizvajalcev, prva generacija naših rešitev bo prek partnerja Yaskawa velikim svetovnim tovarnam dostopna od aprila dalje. Prihodnje leto začenjamo tudi s pripravo rešitev po meri, na njih zasnovane pametne tovarne pa bodo začele obratovati 2020. Številni proizvajalci čakajo na RoboticsX, mi smo praktično razprodani že dve leti vnaprej.
Zavedati se moramo, da korporacije finančne in druge vire sicer imajo, a jih vlagajo v svoj osrednji posel. Poleg tega na področju rešitev za pametne tovarne nimajo ustreznih kompetenc, tovrstne naložbe se jim zdijo preveč tvegane, zato raje počakajo, da kdo drug zorje ledino. Drži tudi, da nismo edini ponudnik rešitev za pametne tovarne, a se od konkurence ločimo po tem, da komplementarna znanja edinstveno prenašamo na trg, vedno smo usmerjeni h kupcu. Poskrbeli smo za digitalizacijo vseh ključnih področij v svetu robotike, strojne in programske opreme, komunikacij, kibernetske varnosti itd.
Kolaborativna robotika je šele v povojih, znotraj celotne industrije robotike ta hip predstavlja le nišni delež. Vsekakor pa bo v prihodnjem desetletju postala pomemben del robotike in to ne le na proizvodnih linijah, kjer bosta sodelovala človek in robot. Kolaborativna robotika ima še dodaten pomen – želja ljudi po individualizaciji ter hkrati kakovostnih in cenovno ugodnih izdelkih ter storitvah je že presegla same odnose med ljudmi. Izziv je sicer še precej globlji – ljudje želimo ohraniti nadzor, robot pa nas uboga na ukaz. Kolaborativnega robota lahko primeš, ustaviš, ga učiš po svoje. Pri pametnem robotu je nadzora navidezno manj, saj on sam izbira, kako bo najbolje opravil zadano nalogo. Kolaborativni roboti so nekakšen mehek prehod med klasičnimi in pametnimi roboti, njihova vloga pa bo, kot rečeno, presegla meje industrije. Naj kot zanimivost omenim, da se je japonska vlada odločila za strateško naložbo v pametne domače robote. Pripravili so prek milijardo evrov za investicije in iščejo tehnologijo po vsem svetu, prva naloga pa je izdelati kolaborativnega robota, ki bo na domu opravljal oskrbo starejših ljudi.
Drži. Naša strategija izpred dveh let je bila izdelati vse rešitve za samostojno proizvodnjo, naredili smo pametnega industrijskega robota X-1. Vmes smo ugotovili, da imamo opravka s precej tradicionalno in revoluciji nenaklonjeno industrijo, zato smo moči usmerili v nadgradnjo obstoječega stanja. Zdaj gremo korak za korakom. Vsak robot, ki ga nadgradimo, postane pametni robot, posledično pa laže uveljavimo svoja dominantna znanja na trgu.
Z Yaskawo sodelujemo že štiri leta, na globalnem trgu so znani kot eden najbolj kakovostnih proizvajalcev robotov, njihove rešitve so tehnično dovršene. Hkrati pa japonski družbi manjka znanj, ki jih premore RoboticsX. Naše sodelovanje je bilo že od samega začetka razvojne narave – Yaskawa nam je zagotavljala robote, mi pa smo prototipirali pametnega robota. Od maja letos je naše sodelovanje strateško in ekskluzivno, na kar smo izredno ponosni.
Povsem konkreten ne morem biti, saj gre za poslovne skrivnosti, lahko pa povem, da smo industriji robotike pokazali, da smo tudi Slovenci in naše znanje v svetovni špici. V prihodnjem desetletju bomo še okrepili sodelovanje z gospodom Hubertom Koslerjem oziroma s slovensko podružnico Yaskawe, ki je pod svoje okrilje prevzela proizvodnjo robotov v Sloveniji, mi pa jih bomo še nadgradili in se z njimi dokazovali na svetovnem nivoju.
Robotika je ena najzahtevnejših industrij na svetu, zahteva precej znanj in kompetenc. Kadrovske okrepitve so del stalnega načrta – letos bomo v Sloveniji postavili nov razvojni center in v njem predvidoma še letos zaposlili 65 ljudi, prihodnje leto pa to številko še močno povečali. Trg preprosto rabi rešitve, ki jih nudimo.
Verjamem, da slovensko tehnično znanje z ustreznimi izobraževanji in podporo industrije lahko predstavlja svetovno špico. Če se ozrem nazaj, vidim, kako dolgo pot smo prehodili – pred leti smo imeli le dostop do robota in nič drugega. V tem času smo se naučili pristopa nemških korporacij, ki pravi, da je treba v znanje vlagati in sposobnim ljudem dati priložnost, da se dokažejo. Rabimo vrhunske kadre – inženirje za razvoj programskih zalednih sistemov, aplikacij, integracije v druge produkcijske sisteme, strokovnjake s področja kibernetske varnosti, podatkovnih baz in tehnologij strojnega učenja. Predvsem pa iščemo ljudi z izkušnjami, strokovnjake s področja avtomatizacije.
Bržkone bo to kar kadrovanje. Izziv je najti ustrezno izobražene in motivirane ljudi, kot tudi strokovnjake z izkušnjami. Pogosto se zgodi, da rabimo edinstvene kombinacije izkušenj in znanj, zato jih gradimo sami, saj takih profilov strokovnjakov na trgu praktično ni. Veste, v Sloveniji ni globalnih korporacij, ki bi izdatno vlagale v tehnična znanja, zato so se inženirji, da bi lahko plačevali položnice, preusmerili v komercialna področja, tudi takšna, ki so precej trendovske narave, jemljejo pa precej vrhunskih programerjev.
Rezerve so predvsem v podpornem okolju. Čeprav imamo sedež in razvojni center v Nemčiji, želimo imeti močno razvojno ekipo tudi v Sloveniji, a država za to nima ustreznih mehanizmov, da bi lahko učinkovito in pravočasno pomagala. Stvari se pogosto končajo na pogovorni ravni, ne sledijo hitre in prave aktivnosti. Trenutno samo ravno zaključili iskanje primernih prostorov, moramo jih še urediti. Imamo tudi izkušnje iz Nemčije, kjer je stvar povsem drugačna – tam obstajajo agencije, ki vse našteto poiščejo in uredijo, mi jim zgolj plačamo ustrezen znesek. Če rabiš pomoč, veš, kam se obrniti. V Sloveniji pa smo tako rekoč deklica za vse že od prvega dne.
Z vidika poslovanja rezerv praktično nimamo, smo polno zasedeni. Zavedamo se, da bo tisti, ki bo v prihodnjih dveh letih postal vodilni ponudnik pametnih industrijskih robotov in rešitev za pametne tovarne, tlakoval posel za naslednje stoletje. Na podlagi analize konkurence smo pred njo, prihodnje leto pa bomo še dlje. To je naša motivacija, s katero premikamo meje.
Spremembe bodo industrijo doletele prej, kot si ta misli. Pritiski so prisotni na vseh straneh, predvsem stranke si želijo sprememb – tako načina dela kot poslovnih modelov. Poleg tega je čas pravšnji ne le za robotizacijo in avtomatizacijo, temveč tudi digitalizacijo poslovanja. Podjetja morajo to preobrazbo preprosto opraviti, če želijo jutri še biti konkurenčna. Za proizvodna podjetja pa tudi praktično vsa ostala to pomeni, da morajo avtomatizirati čim več posla, ki ga obvladajo. Nekoč smo ljudje začeli uporabljati namakalne sisteme – tega nismo delali za to, ker so nam bili ti sistemi neznansko všeč, temveč zato, da nismo rabili več sto ali tisoč ljudi, ki bi zgolj nosili vodo. To, kar delate danes, bo vplivalo na to, kje boste čez tri leta. Kdor bo postavil odlične temelje, bo jutri dominiral. Industrija že sluti, da prihaja nova recesija, v kateri bo treba biti še bolj stroškovno učinkovit in prilagodljiv. Kdor ne bo tehnološko pripravljen na spremembe, ne bo več konkurenčen.
Zakaj pa ne? Avtomatizacija poslovanja bo postala nuja tudi za manjše obrtnike. Potrebna bo seveda sprememba razmišljanja, obrtniki bi morali pogosteje razmišljati v smeri, da lahko stroj oziroma robot delata namesto posameznika, ta pa se ukvarja z drugimi za poslovanje pomembnimi stvarmi. Menimo, da prihaja čas spremembe poslovnih modelov, kjer bo možen najem strojev in robotov, kar je priložnost tudi za manjša podjetja.
Roboti ne kradejo služb, prav nasprotno, ustvarjajo nova delovna mesta. Tudi čez deset let bo služb še več, a bodo drugačne od današnjih. Zgodovina nas uči, da so uspešne poslovne spremembe vedno ustvarile več delovnih mest, kot so jih uničile. Pred uveljavitvijo avtomobila je cvetel posel s kočijami, rejci konj, proizvajalci kočij in kočijaži so imeli ogromno dela. A doseg kočij je bil minimalen, bile so prisotne predvsem v mestih – avtomobili so nato šli precej dlje. Že res, da so tisti, ki so delali podkve, ostali brez dela. A so se številni med njimi prilagodili, lahko so postali vozniki, serviserji, vulkanizerji, kaj tretjega. Danes tovarne, ki izdelujejo avtomobile, ustvarjajo nešteto delovnih mest – v celotni vrednostni verigi. Morebitna neuspela poslovna revolucija pa ničesar ne spremeni – stara delovna mesta ostanejo. Če pa uspe, ustvari več novih in drugačnih delovnih mest.
Vsekakor, najbolj verjetno pa gre za strah pred spremembami. Gre za nekakšen paradoks razmišljanja. Vendarle smo v praksi ljudje tisti, ki ustvarjamo tehnologijo – takšno, ki so jo ljudje pripravljeni uporabljati in plačati – če ni tako, ta zamre. Ljudje posvojimo le tiste novosti, ki nam ustrezajo in v njih vidimo korist, posledično se tudi prilagodimo. Samo poglejte, kako hitro smo osvojili delo z na dotik občutljivimi zasloni pametnih telefonov, čeprav je marsikdo pred desetimi leti menil, da je edini pravi telefon tisti s tipkami.
Proizvodna industrija je pod stresom, saj trenutna podjetja niso narejena tako, da bi lahko hitro in učinkovito prilagajala proizvodnjo izdelkov. Njihova zmogljivost temelji na elektro-mehanskih sklopih in redko na digitalnih, prilagodljivih rešitvah. Stroje in orodja je težko zamenjati, pa še izredno drago je. Rešitve RoboticsX so idealen odgovor na izzive proizvodnih podjetij – omogočajo jim postavitev proizvodnih linij za prilagodljivo proizvodnjo. Še večje spremembe pa prihajajo – digitalizacija trenutno optimizira procese znotraj tovarn in potrošniku omogoča, da vpliva na izdelek – ga prilagodi njegovim potrebam, v kratkem pa bo manjše stvari lahko celo sam proizvajal. To bo velik zasuk.
Še leto in pol nazaj se je svet čudil vaši inovaciji – uspelo vam je izdelati prvega pametnega industrijskega robota na svetu. Kako ga je sprejela industrija, kdo ga danes že uporablja in kaj vse zna?
Inovacija v obliki pametnega robota nam je omogočila dostop do industrije. Tako naročniki kot proizvajalci robotov so videli, da obstaja še drugačen pristop k izdelavi teh naprav. Začetek je bil težak, izdelali smo več kot 200 različnih prototipov, preden je nastal X-1. Danes ga že uporablja Yaskawa, drugi največji proizvajalec robotov na svetu, ki je njegovo »pamet« tudi vzel kot standardizirano rešitev za vse svoje druge naprave. Za naše produkte se zanimajo tudi končni odjemalci, svetovni velikani kot so Honda, John Deere, Eberspächer, Tenneco in številna druga podjetja. Odlika pametnega robota je v tem, da se zaveda svoje okolice in povezanih sistemov ter strojev in v praksi omogoča prilagodljivo proizvodnjo. Številni uveljavljeni proizvajalci industrijskih robotov so dvomili, da je takšna tehnološka inovacija sploh možna že danes, a smo jim dokazali, da zadeva deluje in to izjemno dobro. Sedaj so nad rešitvijo navdušeni, saj uporabnikom omogoča povečanje poslovne učinkovitosti in večjo prilagodljivost v proizvodnji.
Pametni roboti bodo eni ključnih gradnikov t. i. pametnih tovarn, o katerih govori ves svet. Kdaj lahko pričakujemo prve pametne tovarne? Kakšno vlogo bodo v njih imele vaše rešitve?
Industrija vsekakor dela korake v smeri pametnih tovarn. Mi bomo naslednje leto svoje rešitve vpeljali v številne tovarne različnih proizvajalcev, prva generacija naših rešitev bo prek partnerja Yaskawa velikim svetovnim tovarnam dostopna od aprila dalje. Prihodnje leto začenjamo tudi s pripravo rešitev po meri, na njih zasnovane pametne tovarne pa bodo začele obratovati 2020. Številni proizvajalci čakajo na RoboticsX, mi smo praktično razprodani že dve leti vnaprej.
V tekmi za pametne tovarne niste sami, kaj je vaša konkurenčna prednost pred tekmeci? Kako boste nastopali proti velikanom, ki lahko v razvoj »vržejo« več milijonov denarja in vojsko inženirjev?
Zavedati se moramo, da korporacije finančne in druge vire sicer imajo, a jih vlagajo v svoj osrednji posel. Poleg tega na področju rešitev za pametne tovarne nimajo ustreznih kompetenc, tovrstne naložbe se jim zdijo preveč tvegane, zato raje počakajo, da kdo drug zorje ledino. Drži tudi, da nismo edini ponudnik rešitev za pametne tovarne, a se od konkurence ločimo po tem, da komplementarna znanja edinstveno prenašamo na trg, vedno smo usmerjeni h kupcu. Poskrbeli smo za digitalizacijo vseh ključnih področij v svetu robotike, strojne in programske opreme, komunikacij, kibernetske varnosti itd.
Na nedavnem sejmu Automatica v Münchnu ni bilo zaslediti res pametnih robotov, še najbliže so jim bili kolaborativni roboti. Je mar industrija robotike spoznala, da je dodajanje pameti robotom (pre)velik zalogaj?
Kolaborativna robotika je šele v povojih, znotraj celotne industrije robotike ta hip predstavlja le nišni delež. Vsekakor pa bo v prihodnjem desetletju postala pomemben del robotike in to ne le na proizvodnih linijah, kjer bosta sodelovala človek in robot. Kolaborativna robotika ima še dodaten pomen – želja ljudi po individualizaciji ter hkrati kakovostnih in cenovno ugodnih izdelkih ter storitvah je že presegla same odnose med ljudmi. Izziv je sicer še precej globlji – ljudje želimo ohraniti nadzor, robot pa nas uboga na ukaz. Kolaborativnega robota lahko primeš, ustaviš, ga učiš po svoje. Pri pametnem robotu je nadzora navidezno manj, saj on sam izbira, kako bo najbolje opravil zadano nalogo. Kolaborativni roboti so nekakšen mehek prehod med klasičnimi in pametnimi roboti, njihova vloga pa bo, kot rečeno, presegla meje industrije. Naj kot zanimivost omenim, da se je japonska vlada odločila za strateško naložbo v pametne domače robote. Pripravili so prek milijardo evrov za investicije in iščejo tehnologijo po vsem svetu, prva naloga pa je izdelati kolaborativnega robota, ki bo na domu opravljal oskrbo starejših ljudi.
Tudi RoboticsX se zadnje mesece manj hvali s pametnim robotom, v ospredje skupaj z japonskim proizvajalcem industrijskih robotov Yaskawa potiskate rešitev Cockpit za pametno upravljanje robotske proizvodnje. Je to prvi korak k uresničevanju popolne robotizacije in avtomatizacije tovarn?
Drži. Naša strategija izpred dveh let je bila izdelati vse rešitve za samostojno proizvodnjo, naredili smo pametnega industrijskega robota X-1. Vmes smo ugotovili, da imamo opravka s precej tradicionalno in revoluciji nenaklonjeno industrijo, zato smo moči usmerili v nadgradnjo obstoječega stanja. Zdaj gremo korak za korakom. Vsak robot, ki ga nadgradimo, postane pametni robot, posledično pa laže uveljavimo svoja dominantna znanja na trgu.
Na vaši poslovni poti podjetje RoboticsX tudi sicer tesno povezujejo z Yaskawo, ki se je odločila še okrepiti prisotnost v Sloveniji. Za kakšno obliko sodelovanja gre?
Z Yaskawo sodelujemo že štiri leta, na globalnem trgu so znani kot eden najbolj kakovostnih proizvajalcev robotov, njihove rešitve so tehnično dovršene. Hkrati pa japonski družbi manjka znanj, ki jih premore RoboticsX. Naše sodelovanje je bilo že od samega začetka razvojne narave – Yaskawa nam je zagotavljala robote, mi pa smo prototipirali pametnega robota. Od maja letos je naše sodelovanje strateško in ekskluzivno, na kar smo izredno ponosni.
Na trgu nastopate neodvisno, sodeč po odzivih s sejma Automatica, stvari delate prav. Nam lahko zaupate kakšen prihodnji načrt, projekt ali sodelovanje?
Povsem konkreten ne morem biti, saj gre za poslovne skrivnosti, lahko pa povem, da smo industriji robotike pokazali, da smo tudi Slovenci in naše znanje v svetovni špici. V prihodnjem desetletju bomo še okrepili sodelovanje z gospodom Hubertom Koslerjem oziroma s slovensko podružnico Yaskawe, ki je pod svoje okrilje prevzela proizvodnjo robotov v Sloveniji, mi pa jih bomo še nadgradili in se z njimi dokazovali na svetovnem nivoju.
Kako zahtevno je postavljanje pametnih tovarn po svetu? Boste kadrovsko kos tako zahtevnim nalogam?
Robotika je ena najzahtevnejših industrij na svetu, zahteva precej znanj in kompetenc. Kadrovske okrepitve so del stalnega načrta – letos bomo v Sloveniji postavili nov razvojni center in v njem predvidoma še letos zaposlili 65 ljudi, prihodnje leto pa to številko še močno povečali. Trg preprosto rabi rešitve, ki jih nudimo.
Kako težko je sicer v Sloveniji dobiti ustrezne kadre in inženirje, kakšne profile/znanja inženirjev in razvijalcev iščete?
Verjamem, da slovensko tehnično znanje z ustreznimi izobraževanji in podporo industrije lahko predstavlja svetovno špico. Če se ozrem nazaj, vidim, kako dolgo pot smo prehodili – pred leti smo imeli le dostop do robota in nič drugega. V tem času smo se naučili pristopa nemških korporacij, ki pravi, da je treba v znanje vlagati in sposobnim ljudem dati priložnost, da se dokažejo. Rabimo vrhunske kadre – inženirje za razvoj programskih zalednih sistemov, aplikacij, integracije v druge produkcijske sisteme, strokovnjake s področja kibernetske varnosti, podatkovnih baz in tehnologij strojnega učenja. Predvsem pa iščemo ljudi z izkušnjami, strokovnjake s področja avtomatizacije.
Kaj je trenutno vaš največji izziv?
Bržkone bo to kar kadrovanje. Izziv je najti ustrezno izobražene in motivirane ljudi, kot tudi strokovnjake z izkušnjami. Pogosto se zgodi, da rabimo edinstvene kombinacije izkušenj in znanj, zato jih gradimo sami, saj takih profilov strokovnjakov na trgu praktično ni. Veste, v Sloveniji ni globalnih korporacij, ki bi izdatno vlagale v tehnična znanja, zato so se inženirji, da bi lahko plačevali položnice, preusmerili v komercialna področja, tudi takšna, ki so precej trendovske narave, jemljejo pa precej vrhunskih programerjev.
Kje, na katerem področju pa sicer vidite največ rezerv?
Rezerve so predvsem v podpornem okolju. Čeprav imamo sedež in razvojni center v Nemčiji, želimo imeti močno razvojno ekipo tudi v Sloveniji, a država za to nima ustreznih mehanizmov, da bi lahko učinkovito in pravočasno pomagala. Stvari se pogosto končajo na pogovorni ravni, ne sledijo hitre in prave aktivnosti. Trenutno samo ravno zaključili iskanje primernih prostorov, moramo jih še urediti. Imamo tudi izkušnje iz Nemčije, kjer je stvar povsem drugačna – tam obstajajo agencije, ki vse našteto poiščejo in uredijo, mi jim zgolj plačamo ustrezen znesek. Če rabiš pomoč, veš, kam se obrniti. V Sloveniji pa smo tako rekoč deklica za vse že od prvega dne.
Z vidika poslovanja rezerv praktično nimamo, smo polno zasedeni. Zavedamo se, da bo tisti, ki bo v prihodnjih dveh letih postal vodilni ponudnik pametnih industrijskih robotov in rešitev za pametne tovarne, tlakoval posel za naslednje stoletje. Na podlagi analize konkurence smo pred njo, prihodnje leto pa bomo še dlje. To je naša motivacija, s katero premikamo meje.
Pa se bosta robotizacija in avtomatizacija česar koli res tako hitro uveljavili?
Spremembe bodo industrijo doletele prej, kot si ta misli. Pritiski so prisotni na vseh straneh, predvsem stranke si želijo sprememb – tako načina dela kot poslovnih modelov. Poleg tega je čas pravšnji ne le za robotizacijo in avtomatizacijo, temveč tudi digitalizacijo poslovanja. Podjetja morajo to preobrazbo preprosto opraviti, če želijo jutri še biti konkurenčna. Za proizvodna podjetja pa tudi praktično vsa ostala to pomeni, da morajo avtomatizirati čim več posla, ki ga obvladajo. Nekoč smo ljudje začeli uporabljati namakalne sisteme – tega nismo delali za to, ker so nam bili ti sistemi neznansko všeč, temveč zato, da nismo rabili več sto ali tisoč ljudi, ki bi zgolj nosili vodo. To, kar delate danes, bo vplivalo na to, kje boste čez tri leta. Kdor bo postavil odlične temelje, bo jutri dominiral. Industrija že sluti, da prihaja nova recesija, v kateri bo treba biti še bolj stroškovno učinkovit in prilagodljiv. Kdor ne bo tehnološko pripravljen na spremembe, ne bo več konkurenčen.
Kaj pa manjše družbe in obrtniki, bodo tudi oni kdaj potrebovali oziroma uporabljali robote?
Zakaj pa ne? Avtomatizacija poslovanja bo postala nuja tudi za manjše obrtnike. Potrebna bo seveda sprememba razmišljanja, obrtniki bi morali pogosteje razmišljati v smeri, da lahko stroj oziroma robot delata namesto posameznika, ta pa se ukvarja z drugimi za poslovanje pomembnimi stvarmi. Menimo, da prihaja čas spremembe poslovnih modelov, kjer bo možen najem strojev in robotov, kar je priložnost tudi za manjša podjetja.
Ljudje se v splošnem bojijo robotov, češ da ti kradejo delovna mesta. Kakšen je vaš pogled na (r)evolucijo, s katero se sooča človeška delovna sila?
Roboti ne kradejo služb, prav nasprotno, ustvarjajo nova delovna mesta. Tudi čez deset let bo služb še več, a bodo drugačne od današnjih. Zgodovina nas uči, da so uspešne poslovne spremembe vedno ustvarile več delovnih mest, kot so jih uničile. Pred uveljavitvijo avtomobila je cvetel posel s kočijami, rejci konj, proizvajalci kočij in kočijaži so imeli ogromno dela. A doseg kočij je bil minimalen, bile so prisotne predvsem v mestih – avtomobili so nato šli precej dlje. Že res, da so tisti, ki so delali podkve, ostali brez dela. A so se številni med njimi prilagodili, lahko so postali vozniki, serviserji, vulkanizerji, kaj tretjega. Danes tovarne, ki izdelujejo avtomobile, ustvarjajo nešteto delovnih mest – v celotni vrednostni verigi. Morebitna neuspela poslovna revolucija pa ničesar ne spremeni – stara delovna mesta ostanejo. Če pa uspe, ustvari več novih in drugačnih delovnih mest.
Je torej težava v razmišljanju ljudi in nenaklonjenosti spremembam?
Vsekakor, najbolj verjetno pa gre za strah pred spremembami. Gre za nekakšen paradoks razmišljanja. Vendarle smo v praksi ljudje tisti, ki ustvarjamo tehnologijo – takšno, ki so jo ljudje pripravljeni uporabljati in plačati – če ni tako, ta zamre. Ljudje posvojimo le tiste novosti, ki nam ustrezajo in v njih vidimo korist, posledično se tudi prilagodimo. Samo poglejte, kako hitro smo osvojili delo z na dotik občutljivimi zasloni pametnih telefonov, čeprav je marsikdo pred desetimi leti menil, da je edini pravi telefon tisti s tipkami.
Kako pa vi gledate na trenutne razmere v industriji?
Proizvodna industrija je pod stresom, saj trenutna podjetja niso narejena tako, da bi lahko hitro in učinkovito prilagajala proizvodnjo izdelkov. Njihova zmogljivost temelji na elektro-mehanskih sklopih in redko na digitalnih, prilagodljivih rešitvah. Stroje in orodja je težko zamenjati, pa še izredno drago je. Rešitve RoboticsX so idealen odgovor na izzive proizvodnih podjetij – omogočajo jim postavitev proizvodnih linij za prilagodljivo proizvodnjo. Še večje spremembe pa prihajajo – digitalizacija trenutno optimizira procese znotraj tovarn in potrošniku omogoča, da vpliva na izdelek – ga prilagodi njegovim potrebam, v kratkem pa bo manjše stvari lahko celo sam proizvajal. To bo velik zasuk.
