Ročno izpisani računi so izguba za proračun

Ljubljana – Ročno izpisanih potrdil o plačilu ne bo več, namesto njih bodo prodajalci blaga in storitev morali uporabljali vezano knjigo računov. Ministrstvo za finance predlaga nove določbe, s katerimi odpravlja tako imenovane paragonske bloke,

S spremebami in dopolnitvami zakona o davčnem postopku, ki je zdaj na ravni osnutka, ministrstvo predlaga vezano knjigo računov. Tako odpravlja tako imenovane paragonske bloke, torej svežnje z oštevilčenimi potrdili za ročno izpisane račune, ki jih je mogoče kupiti v knjigarnah. Do 31. oktobra je besedilo v javni obravnavi.

Blagajne niso obvezne

Veljavni davčni zakoni dopuščajo uporabo ročno izpisanih računov, poudarjajo v ministrstvu za finance in v finančni upravi, kjer dodajajo: »Kdorkoli, ki posluje z gotovino, sme uporabljati paragonske bloke. Odločitev je njegova. Če pa ima elektronsko blagajno, mora ustrezati zakonskim merilom – ne sme torej omogočati brisanja ali naknadnega spreminjanja izdanih računov.« Prav tako prodajalci blaga in storitev na prodajnih mestih niso dolžni namestiti tako imenovanih POS terminalov za plačila z bančnimi in drugimi karticami. V Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da so uporabniki ročno izpisanih računov vendarle v manjšini: »Čeprav po veljavnih davčnih zakonih podjetja lahko uporabljajo tudi paragonske bloke, pa po razpoložljivih informacijah članov kot tudi strokovnjakov za področje blagajniškega poslovanja že zaradi lažjega evidentiranja poslovnih dogodkov več kot 90 odstotkov trgovcev uporablja blagajne, ki so ustrezno programsko opremljene.«

Vezano knjigo računov bodo torej morali torej po načrtih ministrstva za finance uporablajti vsi ponudniki blaga in storitev, ki zdaj uporabljajo ročno izpisane račune, saj teh ne bo smel uporabljati nihče več. Zakon o davku na dodano vrednost že zdaj našteva izjeme, ki jim računov ni treba izdajati – tem tudi vezane knjige računov ne bo treba uporabljati. Po vezano knjigo računov bo moral zavezanec na finančno upravo, predvideva ministrstvo za finance, z njenim dovoljenjem jo bo smelo izdati tudi reprezentaivno združenje in račune samo razdeliti med svoje člane. »Vezano knjigo računov izda davčni organ. Potrdilo iz vezane knjige računov ima vnaprej natisnjeno serijsko številko vezane knjige računov, zaporedno številko računa in oznako finančne uprave. Reprezentativno združenje bo vezane knjige računov lahko izdajalo pod pogojem, da bo pridobilo dovoljenje finančne uprave,« pojasnjujejo predlagatelji novih določb o računih za blago in storitve. Na vseh računih iz knjige bodo oznake finančne uprave in drugi podatki, ki jih bosta določila zakon o davčnem postopku in pravilnik.

Tarča je siva ekonomija

Tudi s predlaganimi določbami o računih ministrstvo za finance meri na dejavnosti, v katerih za plačilo sprejemajo pretežno gotovino, ta pa je, kot ugotavljajo davčni nadzorniki, najboljše izhodišče za sivo ekonomijo. »Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnih prilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju težji, saj verodostojni kontrolni bančni podatki o gotovinskih plačilih ne obstajajo,« ugotavljajo v ministrstvu za finance. Pri tem je zanimivo, da po predlogu zakona z novimi določbami o računu, ki je zdaj še v javni obravnavi, za plačila v gotovini štejejo tako plačila z bankovci in kovanci kot s plačilno ali kreditno kartico, čekom in ter drugi podobni način plačila.

Po ocenah ministrstva za finance lahko uvedba vezane knjige računov javnim financam prinese kakšnih 5 milijonov evrov. »Pri fizičnih osebah, ki opravljajo storitvene dejavnosti, so rizične za poslovanje z gotovino in so hkrati zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV), bi ob predpostavki, da bi sprejeti ukrepi povečali neto prilive DDV za okoli 10 odstotkov, to pomenilo 3,7 milijona več davka na letni ravni. Ob predpostavki, da od ugotovljenega dobička v teh dejavnostih zavezanci v povprečju plačajo 13 odstotkov davka, ukrepi proti sivi ekonomiji pa bi plačila povečali za 10 odstotkov, bi bil finančni učinek pri dohodnini okoli 1,3 milijonov evrov,« predvidevajo v ministrstvu.

Pri svojih ocenah se ministrstvo opira tudi na gibanja pri DDV po 1. juliju 2013, ko so začele veljati nove določbe zakona o davčnem postopku. Te lastnikom registrskih blagajn izrecno prepovedujejo »večerne izboljšave« podatkov o dnevnem prometu. Po ocenah finančne uprave so se samo zaradi te papirne prepovedi davčne goljufije in strogega nadzora pri zavezancih prilivi DDV v državni proračun povečali za 28 odstotkov. Statistika treh davčnih let sicer kaže (glej tabelo), da so mesečni prilivi iz DDV trenutno blizu ravni preteklih obdobij. Od 1. julija 2013 veljata tudi višji davčni stopnji.