Rok za davčne blagajne prekratek, sporočajo zbornice

Javna razprava o davčnih blagajnah, ki se je začela 4. marca z objavo osnutka zakona o obveznem potrjevanju računov, bo trajala še devet dni. Rok za uvedbo je prekratek, ugotavljajo naši sogovorniki.

»Ministrstvo za finance organizira predstavitve osnutka zakona o potrjevanju računov, ki so namenjene posvetovanju z zainteresiranimi združenji. To je običjano v postopkih javnih obravnav,« je mogoče zvedeti na ministrstvu za finance. V osnutku zakona o davčnih blagajnah, ki bodo prek spleta nenehno povezane s finančno upravo, predvideva, da bodo obvezne že od 1. oktobra letos in ne od 1. januarja 2016, kotje  v akcijskem načrtu za uvedbo predlagala delovna skupina, ki je že bo tem poznejšem datumu opozorila na zelo »napete« roke brez rezerve.

TZS: ne bo dovolj časa

Konec preteklega tedna je ministrstvo na pogovor že povabilo več zbornic. »Naslednji teden bo potekal strokovni sestanek zbornične koordinacije, ki bo pripravila skupne pripombe na predlog zakona,« pravi direktorica Zbornice računovodskih servisov Polonca Podgoršek. Poleg računovodij so se v skupino vključili še davčni svetovalci, trgovci in gospodarska zbornica.

Zbornice in združenja bodočih uporabnikov davčnih blagajn zdaj pripravljajo pripombe k osnutku zakona, ki jih bo ministrstvo pozneje upoštevalo ali ne. »Trenutno poteka obravnava predloga zakona na pristojnem zborničnem delovnem telesu. Kljub krajši javni obravnavi, le 14 namesto 30 dni, bomo ministrstvu za finance do roka oddali naša stališče oziroma strokovne pripombe,« pravi izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mija Lapornik. Vladi predlagajo, naj znova razmisli o sofinanciranju stroškov za uvedbo blagajn.

Načrtovani roki pa so, poudarjajo, povsem prekratki: »Če bodo pravočasno sprejeti zakon in vsi drugi predpisi, bi te novosti naši oceni lahko zaživele s 1. januarja 2016. Ponovno izpostavljamo, da je treba zaradi ustrezne tehnične in organizacijske prilagoditve poslovnih subjektov na novi načinu gotovinskega oziroma blagajniškega poslovanja, v zakona predvideti najmanj šest mesečno prehodno obdobje od sprejema zadnjega podzakonskega predpisa.«

ZDSS: ne pred 1. januarjem 2016

»V Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) se strinjamo z uvedbo davčnih blagajn, a za vse dejavnosti brez izjem,« pravi njena predsednica Simona Štravs. 

V zbornici ugotavljajo, da je predvideni rok za javno razpravo prekratek, zato so ministrstvo že prosili, naj ga podaljša vsaj za kakšen teden. Ocenjujejo, da predvideno obdobje za uvedbo davčnih blagajn prekratko, glede na to, da naj bi zakon in pravilnik o izvajanju dobili junija, tako bo za vsa tehnična vprašanja ostalo le še tri mesece, od tega dopustniška julija in avgust.

»Predlagali bomo ministrstvu, naj kot rok za uvedbo davčnih blagajn predvidi 1. januar 2016. Opozarjamo tudi na stroške za podjetnike,« dodaja sogovornica. Vlada naj prouči možnost, da bo del izdatkov prevzel državni proračun. Poleg tega davčni svetovalci izpostavljajo vprašanje dostopnosti do interneta.

OZS: država naj pomaga pri stroških

Strojno in programsko opremo bi morala zagotoviti država, saj so morali obrtniki in podjetniki že julija 2015 kupiti posebno programsko opremo, ki onemogoča brisanje računov, poudarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS): »Država naj poskrbi za brezplačen dostop do interneta, še posebej pri tistih, ki do sedaj interneta niso potrebovali pri svojem delu. Problem bo nastal tudi v primeru, ko internetne povezave ne bo. Vemo, da veliko obrtnikov in podjetnikov svoje delo opravlja na terenu, tudi tam, kjer ni povezav ali so te slabe.«

Tudi v obrtno-podjetniški zbornici ugotavljajo, da je rok, v katerem namerava država implementirati davčne blagajne, brez dvoma prekratek: »Tehnične specifikacije, ki jih bodo dobili razvijalci programske opreme, še niso na voljo  in naj bi bi bile šele poleti), zato bo o njih mogoče govoriti šele takrat. Kar nekaj slabih izkušenj že obstaja s prehitrim uveljavljanjem novosti, zato je treba ukrep vpeljati, ko bodo nanj vsi deležniki ustrezno pripravljeni.« V zbornici niso spremenili stališča do davčnih blagajn: prepričani so, da obsega sive ekonomije ne bodo zmanjšale, ker jih tako imenovani šušmarji pač ne bodo uporabljali. 

PTZ: strošek za mala podjetja večji kot za velika

Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ) pri gospodarski zbornici se  pridružuje stališčem krovne ustanove, pravi direktorica Vida Kožar, a hkrati opozarja na zelo različne pogoje poslovanja in finančne zmožnosti članstva. »PTZ združuje male poslovne subjekte, ki so najbolj ranljivi v teh pogojih poslovanja, zato si izdatkov za nakup davčnih blagajn in dodatnega dostopa do interneta enostavno ne morejo privoščiti.  Ker imajo slovenski mali poslovni subjekti povprečno 1,2 zaposlenega, to pomeni, da bodo morali na 1,2 zaposlenega  nabaviti vsaj eno davčno blagajno z enim dostopom na internet. Pri večjih poslovnih subjektih je to razmerje vsaj 1 proti 20, pa še zanje bo pomenila uvedba davčnih blagajn velik strošek,« poudarja sogovornica.

V zbornici, ki povezuje številne male trgovce,  ugotavljajo, da »država drugih ukrepov za preprečevanje sive ekonomije in dela na črno ne izvaja učinkovito«, ampak vedno znova obremenjuje podjetnike, ki pošteno izstavljajo račune za svoj gotovinski promet.

GZS: davčne blagajne bodo razbremenile inšpektorje

»Podpiramo uvedbo davčnih blagajn po načelu, naj bodo obvezne  za vse, razen za res upravičene izjeme – denimo v  primerih res majhnega števila transakcij pri oddaji enega  sezonskega apartmaja in podobnih,« stališča Gospodarske zbornice Slovenije povzema svetovalec generalnega direktorja Goran Novković.

V tem gospodarskem interesnem združenju pričakujejo, da bodo davčne blagajne razbremenile finančno upravo: »Z uvedbo davčnih blagajn se inšpekcijski nadzori lahko bistveno poenostavijo, to pa omogoča večjo uporabo inšpekcijskih zmogljivosti za pregon poslovanja brez računa v registriranih poslovnih subjektih in za pregon šušmarjev.« 

V zbornici pogrešajo več podrobnosti o drugih ukrepi, s katerimi namerava vlada vlada skupaj z davčnimi blagajnami omejiti poslovanje brez računa, pregon neregistriranih, nelegalnih oblik poslovnega delovanja, torej tako imenovanih šušmarjev in drugih oblik sive ekonomije.

Kako je z internetom?

Po besedah naših sogovornikov je mogoče pričakovati, da bo v javni razpravi in med zakonodajnim postopkom pomembno vprašanje pokritosti države z internetom. Predlagatelji so predvideli, da bo moral zavezanec, ki nima dostopa do interneta, to okoliščino dokazati s potrdilom agencije za komunikacijska omrežja in storitve.

V osnutku zakona o davčnih blagajnah ni podatkov o tem, koliko je na zemljevidu Slovenije območij brez dostopa do interneta. Toda predvideni on-line sistem pač temelji na sodobni povezavi, zato predlagatelji o osnovi zanj tudi poudarjajo: »Zavezanec potrebuje internetni dostop za povezavo blagajne z informacijskim sistemom davčnega organa in program za prenos podatkov.«

Pri agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) smo preverili, ali je na zemljevidu Slovenije veliko belih lis brez interneta. Odgovarjajo nam: »Domnevamo, da z internetom mislite širokopasovno omrežje. Z namenom določanja belih lis oziroma območij, ki niso pokrita z omrežjem, ki bi zagotavljalo širokopasovni dostop do interneta, je direktorat za informacijsko družbo v preteklih letih v sodelovanju z geodetsko upravo in našo agencijo delal na projektih mapiranja.«

Po napotkih agencije je na spletni strani geodetske uprave dostopen javni vpogled v gospodarsko javno infrastrukturo, ki prikazuje trase posameznih omrežij, tudi telekomunikacij: »Ta vpogled daje informacije zgolj o trasah, zato je poleg tega izdelana tudi baza omrežnih priključnih točk.«

O potrdilih, ki naj bi jih izdajali po osnutku zakona o davčnih blagajnah, v agenciji pravijo: »Predvideno je, da bodo zavezanci pridobili potrdila operaterjev – fiksnih, mobilnih in kabelskih – o zagotavljanju internetne povezave na določenem območju. Če se bo izkazalo, da noben od njih ne more zagotavljati internetne povezave, naj bi po trenutnem predlogu zakona agencija izdala potrdilo zavezancu.«