Ruska kriza: najhujše še ni mimo

Na opozorila o vplivu ruske krize na poslovanje podjetij so se včeraj odzvali tudi vlagatelji na Ljubljanski borzi. Že v prvih minutah trgovanja so delnice slovenskih izvoznikov v Rusijo strmoglavile, delnica Gorenja je izgubila 10,50 odstotka vrednosti, Krke pa 8,98 odstotka. Čeprav sta do konca trgovanja obe delnici ublažili uvodni padec, si analitiki v tem hipu še ne upajo napovedati, kako bo kriza v Rusiji vplivala na prihodnje poslovanje slovenskih izvoznikov.

»Slovenski izvozniki v Rusijo trenutno zelo trpijo, saj rubelj pada, nemogoče je napovedati tudi njegovo gibanje v prihodnosti, vse to pa podjetjem onemogoča, da bi se učinkovito zavarovala pred nadaljnjim nihanjem vrednosti rublja. Za izvoznike bi bilo najlažje, če bi lahko uskladili stroške in prihodke na istem trgu, toda vemo, da to ni mogoče v popolnosti, zato so podjetja še vedno izpostavljena pritiskom razmer na ruskem trgu. Ne glede na to, da sta Krka in Gorenje obvestila javnost, da pozorno spremljata dogodke na ruskem trgu, si vlagatelji želimo podrobnejših informacij o vplivu padca rublja na poslovanje obeh podjetij in tudi prve ocene, kaj to pomeni za poslovanje v letošnjem in v prihodnjem letu,« je poudaril samostojni analitik Matej Tomažin.

Še zlasti je pritisku razmer v Rusiji in nepredvidljivosti Putinove politike izpostavljena Krka, dodaja Igor Erker iz družbe Numerica Partners. »Kriza v Rusiji in padanje vrednosti rublja bosta vplivala na poslovanje Krke, vse dokler se cena nafte ne bo stabilizirala in vse dokler Rusija ne bo uredila odnosov s svojimi sosedi. Delnice Krke so poceni. Če bi danes razmišljal o nakupu Krke, bi še počakal, da se stabilizira cena nafte in s tem tudi ruski trg,« je menil Erker.

Pa bi se vpliv ruske krize lahko prenesel tudi na slovenske izvoznike v Nemčijo, ki je pomembna gospodarska partnerica Rusije? Čeprav je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, je po mnenju analitikov ta bojazen manjša kot pri slovenskih podjetjih, ki neposredno izvažajo v Rusijo. »Slovenski dodelavni ali drugi posli, ki so vezani na Nemčijo, so pretežno izpostavljeni globalnemu zdravju, zato menim, da slovenski izvozniki v Nemčijo ne bijejo plati zvona,« je meni Erker.