S koliko zalogami poslujeta industrija in trgovina

Da so lahko z logistiko, ki temelji na sinhroni preskrbi ali preskrbi ob pravem času (JIT – just in time) in skoraj brez vsakršnih zalog, precejšnje težave v primeru, kakršnega smo imeli v prvem tednu tega meseca, ko je bil zaradi napovedi izjemno močnega sneženja skoraj dva dni prepovedan promet tovornih vozil po avtocestah, so opozorili cestni prevozniki, obe zbornici (GZS in OZS) in nekatera podjetja.

Tokrat ni naš namen problematizirati odločitve o zapori avtocest za tovornjake, ampak smo poskušali ugotoviti, s kakšnimi zalogami surovin, reprodukcijskega in drugega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, poslujejo proizvodna podjetja in koliko izdelkov imajo v skladiščih trgovska podjetja za preskrbo svojih trgovin ter kako ukrepajo v primeru, kakršen je bil omenjeni. Ali morda v podjetjih razmišljajo, da zaradi takšnih in morebitnih podobnih dogodkov na novo določijo način preskrbe?

Preskrba na novo, ker zmanjšujejo proizvodnjo

Med tistimi, ki so zaradi prepovedi prevoza tovornjakov po avtocestah imeli izpad proizvodnje, je bil tudi novomeški Revoz, saj je ostal brez sestavnih delov za avtomobile, zaradi česar je moral ustaviti proizvodnjo. Tako niso delale polovica četrtkove nočne izmene in vse tri petkove (6. februarja). V Revoz vsak dan pripelje od 150 do 200 tovornjakov s sestavnimi deli. Bližnji dobavitelji skrbijo za sinhrono preskrbo, dobavitelji iz tujine pa za preskrbo JIT.

Vodstvo Revoza je škodo, ki je nastala zaradi zaustavitve proizvodnje, ocenilo na približno 700.000 evrov. V Revozu ne načrtujejo spremembe dobav sestavnih delov zaradi takšnih dogodkov, kot je bila omenjena zapora avtocest, ampak zato, ker zmanjšujejo proizvodnjo in bodo morali na novo preračunati načrte svojih dobav.

Pri vitki proizvodnji je malo zalog

Tudi v Kolektorju so pretežno vpeti v avtomobilski sektor, za katerega je značilno poslovanje po načelih vitke proizvodnje, kjer je poudarek na dobavah JIT in nizki ravni zalog v preskrbovalni verigi. Določeno varnost imajo zagotovljeno s konsignacijskimi zalogami, pri direktnih dobavah pa bi v primeru motenj, daljših od treh delovnih dni, že imeli težave pri dobavah vhodnih materialov, predvsem pa pri dobavah končnih izdelkov kupcem.

Za proizvodno lokacijo Kolektorja v Idriji obsega tovorni promet za dobavo vhodnih materialov in odpreme končnih izdelkov kupcem približno od deset do 15 tovornjakov na dan. Največji delež prometa imajo z državami EU, predvsem z Nemčijo, pravijo v Kolektorju.

V Gorenju so se glede na napovedano obilno sneženje in razglasitev rdečega alarma odločili, da v petek, 6. februarja, proizvodnje v Velenju ne zaženejo, zaposlenim v strokovnih službah pa so izdali priporočilo za koriščenje dopusta. S to odločitvijo so se hoteli izogniti morebitnim težavam, ki bi zaradi zastojev v prometu nastale pri preskrbi z določenim materialom ali ker več zaposlenih ne bi moglo pravočasno, predvsem pa varno priti na delo. V Gorenju je namreč zaradi narave proizvodnega procesa pomembno, da so vsi zaposleni na svojih delovnih mestih. Izpadli delovni dan v proizvodnji so nadomestili v soboto, 14. februarja.

Obvladovanje tveganj je del poslovanja

Zapore cest so povzročile kar nekaj čakanja in s tem povezanih zamud tudi Mercatorju. Čakanje vedno časovno podaljša preskrbovalni tok, kar ima za posledico večje neposredne in posredne stroške, vendar so v Mercatorju svoje dejavnosti opravljali kljub neugodnim vremenskim razmeram. »Teoretično je sicer škodo zaradi prilagoditve vremenskim in prometnim razmeram mogoče izračunati, vendar zaradi množice različnih vzročno-posledičnih zvez računanje prestopi mejo linearnosti in hitro se pojavi vprašanje, ali ima tako računanje sploh smisel,« pravi izvršni direktor področja nabavne verige v Mercatorju dr. Marko Cedilnik.

Obvladovanje različnih tveganj, tudi tistih, povezanih z vremenom in prometom, mora biti del poslovanja gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s trgovino ali drugo dejavnostjo, pojasnjuje Cedilnik in dodaja, da je od dejavnosti odvisna tudi višina varnostne zaloge za blaženje motenj preskrbe, ki nastanejo kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Vsako leto lahko pozimi pričakujemo neljube dogodke, kot so obilnejše snežne padavine, žled in podobno.

V Mercatorju je pretežni del preskrbe prodajaln centralno organiziran prek lastnih distribucijskih centrov. Izdelke dostavljajo z lastnimi in najetimi vozili. Del preskrbe izvajajo tudi pogodbeni izvajalci in dobavitelji sami. Dnevne potrebe po artiklih, ki jih prodajajo v Mercatorjevih trgovinah, so različne. Zato je nekaj blaga za vsak primer vedno na zalogi, od tega nekaj na prodajnih mestih v trgovini in nekaj v distribucijskih centrih.

Na policah v trgovinah ni manjkalo izdelkov

Ob dnevih, ko vreme »nagaja« in so zaradi višje sile prekinjene preskrbovalne verige, se lahko zgodi, da poidejo zaloge kakšnega svežega artikla, pravijo v Mercatorju. Kljub temu pa na policah še vedno ostane pestra izbira drugih podobnih artiklov in tako ob razmeroma kratek čas prekinjeni preskrbi v Mercatorjevih prodajalnah še ni mogoče govoriti o resnejših težavah. V skladiščih imajo vsak dan približno 400 prevzemov oziroma dobav iz vseh smeri. Do trgovin v Sloveniji vsak dan opravijo približno 380 kombiniranih voženj. Storitve razvoza opravljajo s sto lastnimi in 120 najetimi vozili različnih velikosti.

Na koncu Marko Cedilnik doda: »Upravljavci prometa bi v takih situacijah morali razlikovati ne samo med vozili s priklopniki in vlačilci, temveč tudi med tovornimi vozili za dnevno preskrbo. Menim, da bi za vozila, ki prevažajo potrebščine za dnevno preskrbo in so ustrezno opremljena, v zaostrenih razmerah moral veljati enak prometni režim kot za avtobuse, ki opravljajo javni prevoz, saj so enako pomembna.«