Odpornost gospodarstva: okrepiti moramo samozadostnost

Kidričevski Talum je pred dvema letoma zaradi nekonkurenčnih cen električne energije ugasnil še zadnje elektrolizne peči za proizvodnjo primarnega aluminija. Odtlej tega kupuje iz drugih držav, denimo iz Egipta in Kazahstana, sam pa proizvaja recikliranega. A tudi zagotavljanje surovine zanj je težka naloga, saj je vse več pokupi Kitajska. Samozadostnost pri energiji, surovinah, materialih in sestavnih delih je po začetku vojne v Ukrajini pod velikim pritiskom, to pa – še posebno v času trgovinskih in vojaških geostrateških napetosti – slabi odpornost gospodarstva. Kako odporno je pravzaprav slovensko gospodarstvo?

»Gospodarska odpornost je sposobnost našega gospodarstva, da v različnih kriznih razmerah, tudi v vojni, preživi in zagotavlja, kolikor se da, nemoteno delovanje,« pojasnjuje profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede UL Iztok Prezelj. »Gospodarstvo ima vitalno vlogo v vsaki družbi, vključuje namreč tudi kritično infrastrukturo. Če se delovanje gospodarstva in kritične infrastrukture prekine, družba, kakršno imamo, ne more delovati in obstajati.«

Osrednji organ za krepitev odpornosti države in družbe v Sloveniji je ministrstvo za obrambo, na katerem pravijo: »Varnost kot osnovna človekova dobrina ni omejena le na fizično varnost posameznika, ampak pomeni tudi vzpostavitev sistema, ki bo omogočal izvajanje ključnih storitev države in lokalne skupnosti za posameznika v vseh varnostnih okoliščinah ter tudi delovanja podjetij in njihovih dobavnih verig. Seveda pa morajo biti vzpostavljene rešitve, ki omogočajo varnost in preživetje prebivalstva ter delovanje gospodarstva v primeru izrednega stanja in vojne.«

Gospodarske družbe posebnega pomena so tudi del sistema civilne obrambe. »Podpora civilnega okolja je bistvena za izvajanje vojaške obrambe, za kar skrbi civilna obramba z obrambnim načrtovanjem vseh ministrstev, nekaterih vladnih služb ter tudi gospodarskih družb posebnega pomena za obrambno države. Rešitve, ki so zapisane v obrambnih načrtih nosilcev obrambnega načrtovanja ter sinhronizirane z načrti vojske in zavezništva, posredno pomenijo tudi višjo raven varnosti države.«

Samozadostnost in samopreskrba

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je v intervjuju za Delo poudaril nujnost čim večje samozadostnosti in samopreskrbe na ključnih področjih: »Naliti si moramo čistega vina: v svetu ne vladata mir in stabilnost, zato smo na ministrstvu za obrambo lani z nacionalno vajo Odpornost 2024 naredili stresni test delovanja države v kriznih razmerah in vojni. Ta je pokazal določene pomanjkljivosti, ki jih država odpravlja z akcijskim načrtom za povečanje odpornosti. O podrobnostih ne bi govoril, gotovo pa lahko rečem, da je težava prevelika odvisnost od dobavnih verig in logističnih zmogljivostih naše okolice.«

To se pokaže ob različnih krizah, denimo ob pandemiji koronavirusne bolezni, po začetku vojne v Ukrajini, ob napadih v Adenskem zalivu … Številni dogodki po svetu lahko ovirajo ali prekinejo dobave verige surovin, energentov ali sestavnih delov, kot so čipi.

Za slovenska podjetja je opazna ovira v mednarodnem trgovanju prav dostop do surovin, materialov, polproizvodov in opreme, je pokazala raziskava Evropske investicijske banke (EIB). Kar 85 odstotkov slovenskih podjetij je vključenih v mednarodno trgovino, to je 97 odstotkov med proizvodnimi podjetji. »Zato so ta občutljiva na nenehne geopolitične napetosti in trgovinske spore,« ugotavljajo v EIB. Slovenska podjetja so kot ovire pri mednarodni trgovini najpogosteje omenila spremembe carin in tarif na 28 odstotkov, kar je manj od povprečja EU, ki je pri 48 odstotkih. Druge ovire so skladnost s predpisi (26 odstotkov), motnje v logistiki in pri transportu (25 odstotkov) ter dostop do surovin ali osnovnih materialov (25 odstotkov) – vse te sicer predstavljajo manjšo oviro kot v povprečju EU.

»Slovenija je majhna država in kot majhna država bomo vse bolj odvisni od sodelovanja s tujino in uvoza kot neka velika država,« razmišlja strokovnjak za kritično infrastrukturo in nacionalno varnost Iztok Prezelj. Ta ugotavlja, da kot majhna država nimamo velikih rezerv in strateških danosti, zato se vsaka motnja pri delovanju kritične infrastrukture v majhni državi bolj občuti kot v veliki.

Glede dostopa do surovin so v podjetjih zelo zaskrbljeni, ugotavlja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal: »Podjetja pričakujejo, da bo morala Evropa na tem področju narediti več. Nujna je celovita strategija, kako do teh surovin. V evropskih omnibusih so kritične surovine bolj v ospredju, kar je prava osnova za nadgradnjo, da se ta ranljivost zmanjša. Predlogi gredo v pravo smer, a pomembna bo tudi hitrost sprejemanja ukrepov.« Znano je, da si evropska komisija prizadeva, denimo z aktom o kritičnih surovinah in nekaterimi drugimi dokumenti, krepiti samopreskrbo z vitalnimi surovinami – zlasti s tistimi, ki so ključne za zeleno in digitalno preobrazbo ter strateške industrije EU.

Energetska prihodnost

Slovenija torej v tem pogledu čaka predvsem na evropske ukrepe, ki so skladne z načrtom za povečanje konkurenčnosti Maria Draghija. Energetska samozadostnost je bolj v rokah držav članic. Po začetku vojne v Ukrajini so se cene energentov zelo zvišale, nato so se umirile, a ostajajo višje od predvojnih ravni. In višje kot v gospodarskih konkurentkah Evrope. Po prekinitvi dobav ruskega plina je Slovenija podpisala pogodbo za dobavo alžirskega plina, bolj negotova pa je elektroenergetska prihodnost. Ta je odvisna predvsem od odločitve o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, ki naj bi bila sprejeta leta 2028.

»Kombinacije obnovljivih virov energije in jedrske energije na eni strani zagotavlja stabilnost in nizke cene energije, na drugi strani pa zaradi pretežne neodvisnosti od uvoza elektrike in plina zagotavlja stabilno raven cen za domače odjemalce elektrike,« je o nujnosti drugega bloka jasen profesor na Ekonomski fakulteti UL Jože P. Damijan. Ta ugotovitev temelji na analizi štirih energetskih scenarijev po merilih zanesljivosti preskrbe, samopreskrbe, družbenega stroška, okoljskega odtisa in končnih cen električne energije. Po drugi strani bi bilo najdražje in najslabše, da ne naredimo nič – torej status quo, je poudaril Damijan. V tem primeru bomo morali 70 odstotkov energije leta 2050 uvažati.

Zamaški na prometni infrastrukturi

Podobno, kot je energetika kritična infrastruktura za delovanje gospodarstva in družbe, velja tudi za prometno infrastrukturo. Avstrija je pred kratkim odprla novo hitro 130 kilometrov dolgo železniško progo med Celovcem in Gradcem, ki jo vlak prevozi v 41 minutah, Slovenija večinoma obnavlja odseke – razen drugega tira, ki bo od prihodnjega leta povečal pretočnost med notranjostjo države in Luko Koper, k tej pa bo opazno pripomogla tudi modernizirana ljubljanska železniška postaja. Številni železniški odseki niso primerni za prevoz večjega tovora, hkrati pa ne omogočajo visokih hitrosti.

Premalo pretočna je tudi avtocesta, ki se zaradi vse večjega prometa duši v zastojih. »Omejitve, preobremenjenost in slabša propustnost cestne ter železniške infrastrukture nedvomno vplivajo na delovanje pristaniške logistike, saj povzročajo daljše pretočne čase in otežujejo nemoteno preskrbovalno verigo skozi koprsko pristanišče,« so opozorili v koprski pristaniški družbi.

Skozi Slovenijo potekata iz Luke Koper proti Madžarski in Hrvaški tudi dva za Nato pomembna koridorja. Na ministrstvu za infrastrukturo so na slovenskih prometnicah našteli več kot 60 mest, ki omejujejo prevoz večjih vojaških tovorov.

Infrastruktura za transport obrambnih zmogljivosti so izziv na celotni ravni. »Premik vojaške opreme in vojske z zahoda na vzhod žal traja več mesecev,« je pred kratkim opozoril evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas. Evropska komisija je prejšnji mesec zato predstavila načrt za vojaško schengensko območje do leta 2027, ki naj bi vojakom in vojaški opremi olajšalo gibanje po Evropi. Načrt predvideva po eni strani odpravo regulativnih ovir za premike in po drugi strani krepitev infrastrukture.

Obrambna industrija

Država namerava odpornost graditi tudi z novoustanovljeno Družbo za obrambo, varnost in odpornost – Dovos. V tem bodo v prihodnjih tednih pregledovali nezavezujoče prijave 162 interesentov – 120 družb in 42 konzorcijev – za sodelovanje z državno družbo pri vzpostavitvi ali razširitvi zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti v Sloveniji.

Državni holding je v pozivu kot prednostna področja opredelil tehnologije večnamenske rabe in rešitve za odpornost – denimo napredna elektronika, biotehnološke in farmacevtske rešitve, krepitev prehranske samozadostnosti –, brezpilotne sisteme in zaščito pred njimi, mobilnost in večnamensko logistično podporo, kibernetsko varnost, umetno inteligenco in digitalne tehnologije, zapolnjevanje kritičnih vrzeli, protizračno-raketno obrambo, senzoriko ter vesolje in satelitske komunikacije.

Ministrstvo za obrambno podpira razvojno-raziskovalne projekte – zanje namenijo 23 milijonov evrov na leto ter podpirajo od 140 do 150 projektov –, zdaj pa namerava država podpreti še industrializacijo in komercializacijo. »S podjetjem Dovos želimo pripomoči k industrializaciji slovenskih zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti. Želimo si, da bi čim več sredstev, ki jih bomo namenjali za omenjena področja, ostalo v Sloveniji, s tem pa tudi čim več delovnih mest, predvsem tistih z veliko dodano vrednostjo,« je v intervjuju za Sobotno prilogo pojasnil predsednik nadzornega sveta Dovosa Damir Črnčec ter dodal, da želijo povečati samopreskrbo in samozadostnost na področju obrambe, varnosti in odpornosti družbe z vseh vidikov, od prehranskega do energetike in kritične infrastrukture.

»Ideja je, da Dovos na transparenten način vstopi tudi v lastniško strukturo zasebnih subjektov. Tako bo podjetjem omogočil, da pridejo do kapitala in boljših možnosti za prodajo svojih izdelkov. Če ima država v podjetju lastniški delež in če je država kupec proizvoda iz tega podjetja, je možnost za prodajo izdelkov ali storitev na evropski ali Natov trg precej večja. Razvojne produkte nameravamo dvigniti na industrijsko raven. Z vstopom države v lastništvo bomo dobili garancijo, da podjetje ne bo nenadzorovano prodano,« je povedal Črnčec.

Slovenska obrambna industrija se hitro razvija. Na začetku lanskega leta je grozd obrambne industrije imel 58 članov, letos novembra 176. V raziskavi Obrambna industrija v srednji in vzhodni Evropi je Jelena Juvan s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede UL zapisala, da je značilnost tega sektorja njegova široka tehnološka usmerjenost.

Številna slovenska podjetja delujejo na stičišču civilnih in obrambnih inovacij, zlasti na področjih, kot so elektronika, brezpilotni sistemi, napredni materiali, senzorji in digitalne tehnologije. Tak pristop je usklajen z globalnim premikom k tehnologijam dvojne rabe in slovenskim podjetjem omogoča, da kljub omejeni velikosti konkurenčno delujejo v ozkih tržnih nišah. »Slovenska podjetja so hkrati okrepila izvozno usmerjenost, dejavno sodelujejo v mednarodnih dobavnih verigah ter redno nastopajo na evropskih in svetovnih obrambnih sejmih.«

Jelena Juvan strateško dragoceno vlogo Slovenije vidi na področjih visokih tehnologij, modularnih rešitev in niš, usmerjenih v programsko opremo, ki so tesno povezane s sedanjimi prioritetami evropskega ponovnega oboroževanja: »Z vlogo specializiranega dobavitelja in raziskovalno-razvojnega partnerja znotraj večnacionalnih konzorcijev EU in Nata ter z izkoriščanjem tehnologij za dvojno rabo, ki pripomorejo tudi k civilni zaščiti in odzivu na podnebne krize, lahko Slovenija zelo pripomore k evropskim obrambnim zmogljivostim, hkrati pa ohranja tehnološko avtonomijo in odporno nacionalno industrijsko bazo.«

Podnebna in kibernetska odpornost

Eno od področij, ki utegnejo vse bolj vplivati na odpornost gospodarstva, so podnebne spremembe: 23 odstotkov slovenskih podjetij občuti velik vpliv podnebnih sprememb na svoje poslovanje, skoraj polovica pa manjši vpliv, kaže raziskava EIB. Kljub temu več kot polovica podjetij ne investira v odpornost na tem področju. Raziskava tudi kaže, da 39 odstotkov podjetij vidi tveganja pri prehodu v nizkoogljično družbo, medtem ko jih priložnosti vidi le 16 odstotkov.

Vesna Nahtigal izpostavlja, da so podjetja ranljiva na več področjih varnosti, denimo tudi na kibernetskem. V Centru kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije so v prvih devetih mesecih letos zaznali rekordno veliko varnostnih dogodkov – skoraj štirikrat več kot v istem obdobju lani. »To kaže na eksponentno povečevanje groženj,« opozarjajo pri operaterju. Za spletne prevare niso imuni niti podjetja in kritična infrastruktura. S tem pa se povečuje tudi znesek škod. Policija je leta 2023 zaznala 27,5 milijona evrov oškodovanj, lani več kot 30 milijonov evrov.

Domače lastništvo

Soustanovitelj trboveljskega podjetja Dewesoft Jure Knez je ta mesec na okrogli mizi o konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva, ki sta jo organizirala Center za evropsko prihodnost in Dewesoft, poudaril, da je domače lastništvo pomemben element odpornosti gospodarstva: »Imamo 20 podjetij po vsem svetu. Do zdaj smo vedno dobiček iz teh podjetij namenili njihovemu razvoju. Ampak letos smo si prvič iz podjetij na Kitajskem in v ZDA razdelili dobiček, namenili ga bomo za razvoj infrastrukture v Sloveniji, v naši regiji in še naprej poskušali razvijati kakovostna delovna mesta. Domači kapital je zato nujen. Tuja podjetja v Sloveniji bodo ta kapital uporabila drugje.«

A več kot tri četrtine podjetij v Sloveniji je družinskih, več kot polovica lastnikov podjetij je starejših od 56 let, petina pa je že presegla 65 let. Vendar več kot dve tretjini podjetij, katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva, je pokazala raziskava Fakultete za družbene vede in Ekonomske fakultete UL. To predstavlja resno tveganje za stabilnost gospodarstva, ugotavljajo na agenciji Spirit, saj je samo devet odstotkov potomcev zainteresiranih za prevzem podjetja.