Šarec: »Na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi«
Predsednik vlade se je neobičajno ostro odzval na ukrepe BS, ki zaostrujejo možnosti za kreditiranje prebivalstva, po mnenju centralne banke pa so nujni za finančno stabilnost.
Odpri galerijo
Tako Banka Slovenije kot banke bi morali narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju, je prepričan premier Šarec. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana - Predsednik vlade Marjan Šarec se je neobičajno ostro javno odzval na ukrepe Banke Slovenije, ki stopajo v veljavo prihodnji mesec. Novosti sicer zaostrujejo možnosti za kreditiranje prebivalstva, zlasti ko gre za razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, Banka Slovenije pa meni, da so nujne za zagotavljanje finančne stabilnosti.
»Predstavnike Združenja bank Slovenije bom pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju,« je zapisal premier.
Šarec meni, da zaradi ukrepov mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. »Zagotovo gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja,« je prepričan premier, ki se sprašuje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo in znižanje življenjskega standarda.
»Razumem, da morajo biti ukrepi Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva usmerjeni v zniževanje tveganj pri poslovanju bank in k ohranjanju finančne stabilnosti v državi in zaupanju potrošnikov v bančni sektor. Razumem tudi pomisleke bank, saj te od kreditov živijo. Vem tudi, da je Banka Slovenije banke že dalj čas pozivala, da naj se samo omejijo pri dajanju potrošniških kreditov. Vendar pa bi morali biti pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni,« je prepričan Šarec.
Banki Slovenije priznava, da je pri svojem delu samostojna in da neodvisno in samostojno spremlja poslovanje bank, identificira morebitna tveganja in izreka ukrepe, za katere oceni, da so potrebni in znižujejo tveganja pri poslovanju bank.
»Vendar bi se morali ukrepi pripraviti veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko, kot so zdaj, brez upoštevanja realnega stanja. Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi,« je oster Šarec.
V Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, omenjene Šarčeve izjave niso komentirali. So nam pa vnovič pojasnili razloge za ukrepe, ki stopajo v veljavo s 1. novembrom.
Zaostritev pogojev za odobritev potrošniških posojil je po njihovem nujna, saj se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov tudi po razširitvi njihovega makrobonitetnega priporočila ne zmanjšujejo. Prav nasprotno, ostajajo povišana, čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 odstotkov, narašča pa tudi povprečni znesek teh kreditov.
Po njihovih zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 odstotka, njihov skupni obseg pa je dosegel 2,9 milijarde evrov, s čimer se hitro približuje predkriznim ravnem. Skupna vsota potrošniških kreditov je namreč od časov pred krizo nižja le še za 1,5 odstotka oziroma 44 milijonov evrov. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let, od njihovih priporočil pa je odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov.
»Takšna gibanja so še posebej zaskrbljujoča v razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti, ki se odraža tudi na trgu dela. V Banki Slovenije in drugih institucijah pa opozarjamo tudi na velika tveganja, ki bi lahko gospodarsko sliko v prihodnje poslabšala,« so še zapisali.
»Predstavnike Združenja bank Slovenije bom pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju,« je zapisal premier.
Šarec meni, da zaradi ukrepov mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. »Zagotovo gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja,« je prepričan premier, ki se sprašuje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo in znižanje življenjskega standarda.
»Razumem, da morajo biti ukrepi Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva usmerjeni v zniževanje tveganj pri poslovanju bank in k ohranjanju finančne stabilnosti v državi in zaupanju potrošnikov v bančni sektor. Razumem tudi pomisleke bank, saj te od kreditov živijo. Vem tudi, da je Banka Slovenije banke že dalj čas pozivala, da naj se samo omejijo pri dajanju potrošniških kreditov. Vendar pa bi morali biti pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni,« je prepričan Šarec.
Banki Slovenije priznava, da je pri svojem delu samostojna in da neodvisno in samostojno spremlja poslovanje bank, identificira morebitna tveganja in izreka ukrepe, za katere oceni, da so potrebni in znižujejo tveganja pri poslovanju bank.
»Vendar bi se morali ukrepi pripraviti veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko, kot so zdaj, brez upoštevanja realnega stanja. Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi,« je oster Šarec.
Banka Slovenija ne komentira Šarca, vztraja pri ukrepih
V Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, omenjene Šarčeve izjave niso komentirali. So nam pa vnovič pojasnili razloge za ukrepe, ki stopajo v veljavo s 1. novembrom.
Zaostritev pogojev za odobritev potrošniških posojil je po njihovem nujna, saj se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov tudi po razširitvi njihovega makrobonitetnega priporočila ne zmanjšujejo. Prav nasprotno, ostajajo povišana, čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 odstotkov, narašča pa tudi povprečni znesek teh kreditov.
Po njihovih zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 odstotka, njihov skupni obseg pa je dosegel 2,9 milijarde evrov, s čimer se hitro približuje predkriznim ravnem. Skupna vsota potrošniških kreditov je namreč od časov pred krizo nižja le še za 1,5 odstotka oziroma 44 milijonov evrov. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let, od njihovih priporočil pa je odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov.
»Takšna gibanja so še posebej zaskrbljujoča v razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti, ki se odraža tudi na trgu dela. V Banki Slovenije in drugih institucijah pa opozarjamo tudi na velika tveganja, ki bi lahko gospodarsko sliko v prihodnje poslabšala,« so še zapisali.
