Šarec: Plača ni naravni pojav

Predsednik vlade je nagovoril menedžerje, ki so se v Portorožu zbrali na rednem letnem kongresu.
Fotografija: Marjan Šarec, predsednik vlade: »Vlada ni tista, ki bo »povzročala gospodarsko rast, vodila podjetja ali se trkala po prsih, ko boste uspešni, ampak je tista, ki bo ustvarjala pogoje«. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Marjan Šarec, predsednik vlade: »Vlada ni tista, ki bo »povzročala gospodarsko rast, vodila podjetja ali se trkala po prsih, ko boste uspešni, ampak je tista, ki bo ustvarjala pogoje«. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Portorož – Digitalizacija in vojna za kadre, sta bila glavna vsebinska poudarka menedžerskega kongresa. Nekoliko skrbi je vzbudila le napoved temnih oblakov, ki nad gospodarstvom lebdi po desetletnem obdobju rasti.

»Za nami je uspešno leto. Izvoz je lani zrasel za 14 odstotkov, letos za devet. Menedžment izjemno dobro opravlja delo, zato se menedžerjem lahko zahvalimo. Smo pod evforičnim vplivom, da vse raste. Vsi smo pri poslovanju načrtovali precej rasti. Toda ta rast ni taka, kot smo si zamislili. Na koncu leta bomo na pozitivni strani preteklega leta. Ohlajanje čutimo v Rusiji, pa tudi Kitajska ima precejšnje skoke. Težko je oceniti, kako bo šlo. Če je za nami rastočih 10 let, nas nekaj čaka,« je na menedžerskem kongresu povedal Aleksander Zalaznik, direktor Danfoss Trate in predsednik Združenja Manager. Ob tem je dodal: »Veseli nas, da nas je nova vlada povabila v neke vrste strateški svet, zato bomo lahko s predlogi sooblikovali ekonomsko politiko.« Ni pa vse samo v zunanjem okolju, veliko lahko podjetja naredijo pri sebi, po Zalazniku imajo tudi menedžerji veliko dela: »Ukvarjati se bomo morali s preobrazbo podjetij, da bomo ustvarjali višjo dodano vrednost. Podobno velja za javni sektor, če je produktivnost industrije nižja od povprečja evropske konkurence za petino, je na drugih področjih najbrž še slabše.«

Saša Mrak, direktorica Združenja Manager in Andrej Zalaznik, predsednik združenja, sta kongres odprla. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Saša Mrak, direktorica Združenja Manager in Andrej Zalaznik, predsednik združenja, sta kongres odprla. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

O izzivih digitalizacije


Odgovornost za digitalno transformacijo je sprejel velik odstotek top menedžmenta, prek 70 odstotkov, še pred dvema letoma je to znašalo 40 odstotkov. Digitalne strategije postajajo redne strategije, je ocenil Marko Derča, podpredsednik svetovalnega podjetja AT Kearney. Z digitalizacijo se v praksi ukvarja Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija in Hrvaška: »Siemens preživlja digitalno transformacijo, informacijska podjetja postajajo podobna nam, spreminjamo se tudi mi. Pametna omrežja, energetika, proizvodnja, umetna inteligenca, z vsem tem se spopadamo. Malo je znano, da šest od sedmih največjih avtomobilskih podjetij uporablja našo programsko opremo, mi še vedno veljamo zgolj za inženirsko podjetje.« Kako pa to poteka v praksi, z izzivi digitalizacije se je srečalo 80 odstotkov podjetij, večina površinsko. Lončarjeva sicer ni inženirka, je predvsem menedžerka. »Organizacija se mora prilagajati spremembam. To se dogaja vsak dan, recimo izločili smo oddelek medicine, vetrne elektrarne, železniško infrastrukturo smo združili z Alstomom. Energetika gre v poseben oddelek. Siemens je sicer v odlični finančni kondiciji, doživlja pa drastične spremembe. Klasične prodajnike moramo spremeniti v svetovalce, to je velik izziv. Izziv menedžerjev je velik. Kupcem pomagamo pri digitalni transformaciji, delujemo kot konzultatanti, denimo Steklarni Hrastnik,« je dejala Lončarjeva.

Zmogljivosti dvoran v Portoržu so bile zapolnjene do zgornje meje.  FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zmogljivosti dvoran v Portoržu so bile zapolnjene do zgornje meje.  FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Vojna za kadre


V Sloveniji poteka vojna za kadre, ki jih kronično primanjkuje. Kot je povedala direktorica Marche gostinstvo Joža Jurca, se v gostinstvu, ki je občutljiva panoga, s pomanjkanjem kadrov spopadajo že ves čas. Gostinskega kadra ni, zato je treba poiskati pravi kader in ga nato tudi zadržati. Delavce iščejo tudi v tujini, vendar se pri tem srečujejo s specifiko njihovega dela, saj npr. kuharje in peke še lahko dobiš v Makedoniji ali BiH, natakarji pa so zaradi nepoznavanja jezika že problem. Pri tem je težava tudi dolgo, kar trimesečno čakanje na dovoljenje za tuje delavce, ki jih potrebujejo predvsem v sezonskem času. V Marche gostinstvu kadre iščejo prek vse kanalov, od agencij, medijev, socialnih omrežij, ponujajo pa jim različne oblike zaposlitve. Kot posebnost je Joža Jurca omenila, da so lani prek facebooka iskali za delo tudi upokojence in pri tem doživeli lep uspeh. Pri tem je poudarila, da so prav upokojenci eni najbolj motiviranih zaposlenih. Trenutno jih imajo od 10 do 15. Skupaj pa bi potrebovali 200 različnih profilov zaposlenih. Zaposlenim omogočajo različne načine motiviranja, imajo delavnice Welcome Day, imajo tudi različna nagrajevanja zaposlenih, med drugim bonuse za dobro sezono, pa bonuse za nebolniško odsotnost, kjer na primer zaposlenim, ki niso v letu dni uporabili bolniške poleg denarne nagrade poklonijo tudi gram zlata, tisti, ki dve leti niso bili na bolniški, pa prejmejo dva grama zlata. Marche gostinstvo veliko namenja tudi izobraževanju, med drugim vpeljujejo aplikacijo e-learning in platformo m-talk.

Enzo Smrekar (levo), Droga Kolinska in Boštjan Gorjup, BSH Nazarje sta letos pobrala nagrade združenja Manager. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Enzo Smrekar (levo), Droga Kolinska in Boštjan Gorjup, BSH Nazarje sta letos pobrala nagrade združenja Manager. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Čas za sistemsko vzgojo kadrov se izplača


Iz mnogih podjetij je slišati, da se čedalje bolj zanašajo na svojo organizacijsko kulturo, gradijo na ugledu podjetja kot delodajalca, da bi tako medse zvabili zaposlene v drugih podjetjih, pa najsi bo talente, ki bi zasedli vodstvene položaje, ali pa delavce. A to ni vedno najboljša ideja, je ocenil Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS) na fokusni skupini, kjer so udeleženci delili izkušnje o vzgoji lastnih kadrov. »Če v podjetju ni urejenega sistema nasledstev in sistematičnega usposabljanja bodočih vodij, potem si jih podjetja kradejo. Težava je, da v tem primeru nikoli ne veš, kakšnega sodelavca, tako z vidika znanja kot osebnosti, si v resnici dobil,« je dejal, drugo vprašanje pa je tudi cena teh kadrov. Lani so v AS začeli sistematično graditi bodoče vodje.

Top slovenski poslovneži med pogovorom na Managerskem kongresu, (z leve) Stojan Petrič, predsednik Kolektorjevega sosveta, Radovan Bolko, predsednik uprave Kolektorja, Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in Janez Škrabec, direktor Rika. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Top slovenski poslovneži med pogovorom na Managerskem kongresu, (z leve) Stojan Petrič, predsednik Kolektorjevega sosveta, Radovan Bolko, predsednik uprave Kolektorja, Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in Janez Škrabec, direktor Rika. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Gorazd Bedenčič, izvršni direktor Geaprodukta, ki je v zadnjem obdobju imelo veliko rast, je povedal, da si za uvajanje novih sodelavcev v podjetje vzamejo dovolj časa, spoznavanje vseh delovnih procesov v podjetju, ki zajema tako nočno dostavo s tovornjakom kot dan z direktorjem, traja tudi do tri mesece. Pri prenosu znanj se včasih srečajo tudi s težavo, da so mladi nepotrpežljivi, vse hočejo takoj.



Dona Pavlin iz podjetja Welever, milenijka, je poudarila, da v podjetjih mlade pogosto razumejo narobe, občutek imajo, da jih nihče ne sliši, da ne upoštevajo njihovih mnenj. Če po prihodu v podjetje predlagajo spremembe, ker vidijo, da bi določene procese lahko izvajali učinkoviteje, enostavneje, z drugačno organizacijo dela, jih sodelavci marsikdaj označijo za »pametne«.


 

Šarec: Plača ni naravni pojav


Predsednik vlade Marjan Šarec je menedžerjem povedal, da vlada ni tista, ki bo povzročala gospodarsko rast ali vodila podjetja ali se trkala po prsih, ko bodo uspešni, ampak je tista, ki bo ustvarjala pogoje. Javni sektor in gospodarstvo nista sovražnika; če bosta delala z roko v roki, bosta uspešna. Tudi v javnem sektorju je več takih, ki trdo delajo. V vladni politiki je tako, da se nobena odločitev ne more sprejeti čez noč, ampak bo vsaka odločitev morala dozoreti v dialogu »z vami in drugimi socialnimi partnerji, da bomo prišli do rešitve, da bo taka, da se bo dalo živeti in delati«, jim je dejal: »Pred nami je težka naloga, da v dialogu najdemo rešitve. Tako je tudi pri davkih – če le enega zvišamo ali drugega znižamo, nismo naredili nič, ampak porušili sistem.« Vladi ni vseeno – gospod Počivalšek je v preteklem mandatu naredil veliko za gospodarstvo in verjamem, da bo v tej vladi naredil še več in bo imel posluh, da plača ni naravni pojav. »Naša vrata vam bodo vedno odprta,« je končal Šarec.

Udeležba na tokratnem Managerskem kongresu je bila rekordna.<br />
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Udeležba na tokratnem Managerskem kongresu je bila rekordna.
FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Potrebno je sodelovanje med institucijami


Paul Evans, zaslužni profesor na fakulteti INSEAD in ustanovni direktor Globalnega indeksa konkurenčnosti talentov v okviru Svetovnega gospodarskega foruma, je rekel, da je Slovenija vedno bolj prepoznavna, ne samo zaradi prelepe narave, ampak tudi fascinantnih ljudi. Po uspešnosti ustvarjanja, privabljanja in zadrževanja talentov se uvršča na 28. mesto med 119 državami, kar je za mesto nižje kot predlani. Pred Slovenijo je zato več izzivov, med drugim učenje izzivov za prihodnost ter kako postati magnet za talente tudi iz tujine, saj je v obstoječem davčnem in socialnem sistemu drago pripeljati ljudi v državo.

Težava je tudi zadrževanje nadarjenih kadrov. Slovenija spada med strpne države z dobrim razmerjem po spolni uravnoteženosti na delovnem mestu in z dobrim deležem za raziskave in razvoj. Vendar pa, kot je poudaril Evans, je potrebno tudi tesno sodelovanje med državnimi institucijami, poslovno skupnostjo in izobraževalnimi institucijami, saj vsak zase ne more spremeniti nič. Med drugim bo treba v prihodnjih letih oživiti in prenoviti poklicno izobraževanje.

Komentarji: