Sedemkrat cenejši kot Rusi?

Pred nekaj dnevi je družba Space Exploration Technologies oziroma SpaceX javnosti predstavila novo vesoljsko ladjo Dragon V2. Gre za izpopolnjeno različico v vesolju že preizkušene tovorne ali dostavne kapsule Dragon. Novo je predvsem to, da bo dragon V2 prevažal astronavte.

Zaobljenemu stožcu podobno vesoljsko plovilo je zdaj na pol poti razvojnega cikla, ki zajema javno-zasebno partnerstvo med družbo SpaceX in Naso in s tem tudi delitev razvojnih stroškov. Tovorni dragon je v vesolje potoval že petkrat, vedno uspešno. Trikrat je dostavil tovor na mednarodno vesoljsko postajo in se z različnim odpadnim materialom vrnil na Zemljo. Tako dejavnost trenutno lahko opravlja le dragon; gre za komercialni program, pogodbeno vezan na Naso in vreden 1,6 milijarde dolarjev.

»S prehodom od sedanjega dagona na novo in zahtevnejšo konfiguracijo želimo narediti nov velik tehnološki korak,« pojasnjuje lastnik in glavni konstruktor družbe SpaceX Elon Musk. Ključna novost bo, da bo pristajalni sistem omogočal kapsuli z astronavti pristanek kjerkoli na Zemlji, in to z natančnostjo in mehkobo helikopterja.

Dragon V2 bo s pomočjo nosilne rakete Falcon 9 v vesolje odpeljal do sedem astronavtov. Sonda bo s posadko v krožnici lahko samostojno letela več dni, združena z mednarodno vesoljsko postajo pa bo v ostrih, surovih razmerah vesoljskega prostora ostala do pol leta.

Vesoljska ladja, prikazana na predstavitvi, je imela ploščate računalniške zaslone, občutljive na dotik, in sedem z usnjem prevlečenih sedežev. Musk je povedal, da so si zaslone na dotik preprosto izposodili od električnega avtomobila, saj je Tesla Motors prav tako v njegovi lasti.

»Največja razlika med obema dragonoma so posebni raketni motorji, imenovani SuperDraco,« pravi Garrett Reisman, nekdanji Nasin astronavt, zdaj vodja tega programa pri družbi SpaceX. To je nova vrsta motorjev, ki omogočajo prekinitev izstrelitve ob nevarnosti in seveda tudi vrnitev na Zemljo.

Nova vesoljska ladja Dragon V2 ima ob boku pritrjenih osem raketnih motorjev. Ti upočasnijo kapsulo tudi med vračanjem na Zemljo, tako da mehko pristane. Za vsak primer so na krovu padala; sicer s pomočjo padal pristane na vodi tudi tovorna različica dragona. Že omenjeni raketni motorji so največji tehnološki dosežek, saj so izredno lahki in močni, lahko pa uravnavajo tudi njihovo potisno silo. Pri izdelavi zgorevalne komore so si pomagali s tridimenzionalnimi tiskalniki, kar je prav tako novost. Za vračanje na Zemljo bo dragon V2 obložen s toplotnim ščitom tretje generacije, ki bo izredno vzdržljiv, saj predvidevajo, da bodo eno kapsulo lahko uporabili celo za deset poletov v vesolje.

Dragon V2 bo imel tudi dodatni servisni del, ki ga bodo uporabili za prevoz tovora, za katerega ni potreben ustrezen tlak. Razlika je še v namestitvi solarnih plošč, ki so pri sedanjem dragonu na raztegljivih krilih, pri novincu pa bodo pritrjene kar na ovalni trup. Še ena novost bo pristanek oziroma združitev z mednarodno vesoljsko postajo. Stari dragon so morali astronavti na postaji ujeti z robotsko roko, dragon V2 pa bo to opravil sam. Bo tudi prostornejši od sojuza, ki zdaj edini omogoča prevoz astronavtov do vesoljskega oporišča.

Nasa je doslej za ta program izplačala družbi SpaceX že 525 milijonov dolarjev. Po Muskovi oceni pa bo strošek razvoja in izdelave nadgrajenega in izpopolnjenega vesoljskega plovila od 800 milijonov do milijarde dolarjev. Nasa naj bi letos poleti sprejela odločitev o nadaljnjem financiranju tega programa, Boeingovega programa CST-100 in programa DreamChaser družbe Sierra Nevada. Takrat bo znano, ali se bodo odločili le za en program, za dva ali morda za kar vse tri. Toda Musk je že napovedal, da se bo SpaceX, tudi če ne bo dobil pogodbe in s tem naročila, še naprej trudil, da bi razvoj dragona V2 pripeljali do konca.

Nova vrsta dragona bi lahko poskusno poletela v vesolje že konec prihodnjega leta. Prvi pilotirani demonstracijski polet bi sledil leta 2016. Tako bi bila nova kapsula lahko pripravljena za astronavte že istega leta, kar je leto prej, kot jo potrebuje Nasa, ki ima do takrat pogodbo z rusko vesoljsko agencijo Roskozmos za polete astronavtov na krovu sojuza.

Musku tudi ni všeč, da zdaj Rusi za sedež ameriškega astronavta zaračunajo kar 71 milijonov dolarjev. Naj spomnimo, da so za prve vesoljske turiste zahtevali »le« 20 milijonov. Zato Musk meni, da mu bo uspelo razviti vesoljsko ladjo, pri kateri strošek prevoza enega astronavta v vesolje ne bo presegal deset milijonov dolarjev.

Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo