Šefi Daimlerja, Volkswagna in BMW v Beli hiši

Nemška avtomobilska industrija v ZDA zagotavlja več kot sto tisoč delovnih mest, Trump hoče več
Objavljeno
05. december 2018 08.40
Posodobljeno
05. december 2018 08.40
FOTO: Reuters
Berlin – Le po kaj gredo domači avtomobilski šefi v Washington, se sprašujejo v Nemčiji. Daimlerjev Dieter Zetsche in Volkswagnov Herbert Diess sta v torek potrkala na vrata Bele hiše, le BMW-jev Harald Krüger je na »delovno srečanje« raje poslal svojega finančnega direktorja Nicolasa Petra.



Pod predsednikom Donaldom Trumpom nad nemško in vso evropsko avtomobilsko industrijo visi damoklejev meč do 25-odstotnih carin na uvoz osebnih avtomobilov, a kanclerka Angela Merkel domačim avtomobilskim velikanom priporoča nekaj manj ponižnosti, saj že dolga leta investirajo v ZDA. In res nemška avtomobilska industrija v ZDA zagotavlja več kot sto tisoč delovnih mest, a Trump hoče še več. To že jezi Nemčijo in evropsko komisijo, ki se v imenu držav in avtomobilskih družb stare celine pogaja z ameriško vlado.

Preberite tudi: Minister Počivalšek v Berlinu o digitalizaciji in avtomobilski industriji

Trump ve, kako izkoristiti šibkosti svojih nasprotnikov. »Avtomobilske družbe se usipajo v ZDA, z BMW vred, ki je pravkar naznanil veliko novo tovarno. ZDA cvetijo!« je predsednik bavarskega proizvajalca pred kratkim na twitterju izkoristil za napad na domači General Motors, ki ga obtožuje plavanja proti toku drugih avtomobilskih in drugih podjetij. Detroitski velikan je namreč napovedal velikopotezno krčenje delovne sile, zaradi česar je Trump zagrozil s krčenjem državnih subvencij. In res njegov gospodarski svetovalec Larry Kudlow že napoveduje konec subvencij za električne avtomobile, v katerih tudi pri GM vidijo svojo prihodnost.



Morda hoče Trump le opraviti z dediščino demokratskega predhodnika Baracka Obama, ki je poskrbel za subvencije pri nakupu električnih avtomobilov, a ta ukrep prizadeva tudi razvojne načrte General Motorsa, poudarjene z zaključevanjem vrste zastarelih modelov in s tem povezanim zapiranjem tovarn ter odpuščanjem do štirinajst tisoč delavcev in drugih zaposlenih. Zaradi takšnih korakov enega od detroitskih »velikih treh« ni razburjen le Trump, ampak tudi sindikati in seveda delavci, a vodstvo podjetja poudarja, da samo odgovarja na zelo spremenjene zahteve trga. Manjši avtomobili in sedani se v ZDA ne prodajajo več dobro, sredi dobrega gospodarskega razvoja kupci stavijo predvsem na poltovornjake in velika vozila SUV. Del se jih usmerja k Tesli in drugim proizvajalcem električnih avtomobilov ali hibridov.

Pri Fordu so podobne spremembe naznanili že v začetku leta, Fiat Chrysler celo že prej, a Trumpa GM še posebej jezi zato, ker so ga pred desetletjem rešili pred bankrotom. Takšen politični pritisk dokazuje spornost njegove industrijske politike tudi za domače proizvajalce. Vodstvo GM opozarja, da bodo brez tržnega obnašanja morda spet v nevarnosti, nekateri ameriški strokovnjaki celo verjamejo, da Trumpove grožnje s carinami že prizadevajo tudi ameriška avtomobilska podjetja, saj je svetovna avtomobilska industrija vse bolj povezana.

Nemški proizvajalci, ki bi jih Trump rad prisilil v povečanje ameriške proizvodnje, se srečujejo še z dodatnimi težavami. Ameriški predsednik obsoja desetodstotne evropske carine na ameriške osebne avtomobile, saj so v obratni smeri le 2,5-odstotne, a je tiho ob svojih 25-odstotnih na v ZDA najbolj priljubljene poltovornjake in vozila SUV ​še iz časov piščančje vojne iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ekonomisti svarijo pred podobnimi carinskimi spopadi in menijo, da bi morale ZDA namesto tega bolj poskrbeti za prešolanje delavcev – a tudi, da se lahko nekatere evropske države, med njimi Nemčija, spotaknejo ob lastno visoko obdavčitev proizvajalcev.
Trump ve, kako izkoristiti šibkosti nasprotnikov.
Vodstvo GM opozarja, da bodo brez tržnega ravnanja morda spet v nevarnosti.
Manjši avtomobili in sedani se v ZDA ne prodajajo več dobro.