Šibko prvo polletje bo oklestilo letošnjo gospodarsko rast

»Gospodarski odboj v drugem četrtletju je znašal 0,7 odstotka, kar se zdi na prvi pogled zelo veliko, a je bil nižji od naših pričakovanj (enoodstotna rast) in tudi od pričakovanj analitikov na Focus Economics (rast za 1,3 odstotka). Če vzamemo prvo polovico leta kot celoto, vidimo, da je bil obseg gospodarstva v Sloveniji podobno velik kot v prvem polletju lani, medtem ko je evropsko gospodarstvo v tem času zraslo za 1,6 odstotka,« ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

S takimi gibanji ne moremo biti zadovoljni, kljub rahlemu pozitivnemu popravku gospodarskega padca v prvem četrtletju, ki je bil malo nižji od prvotne ocene. Po dinamiki gospodarske rasti v prvem polletju je Slovenija med 19 državami EU, ki so že poslale podatke Eurostatu, na nizkem 17. mestu.

Ivanc kot edino svetlo točko izpostavlja dvoodstotno realno rast potrošnje gospodinjstev, a dodaja, da to pravzaprav ni veliko, saj se je v tem času povprečna realna plača povišala za štiri odstotke, kar pomeni, da razlika predstavlja višjo stopnjo varčevanja gospodinjstev. Na stagnacijo BDP v prvem polletju sta najbolj vplivala padec dodane vrednosti v industriji in gradbeništvu. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 odstotka (21. mesto med 27 državami), medtem ko je na ravni EU27 narasla za 1,1 odstotka. »K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,« pojasnjuje Ivanc.

Razočaranje po njegovih besedah ni le padec izvoza blaga, ki je znašal približno en odstotek, pač pa tudi zmanjšanje presežka med izvozom in uvozom storitev. Ta je upadel pri gradbenih, finančnih in IKT-storitvah, tudi pri potovanjih. Večji je bil primanjkljaj pri nadomestilih za uporabo intelektualne lastnine, na drugi strani pa je bil večji presežek pri transportnih storitvah in blagovnih storitvah v lasti drugih oseb, kar je posledica aktivnosti pomembne farmacevtske skupine v regiji.

Tudi bruto investicije v osnovna sredstva se še vedno krčijo, predvsem zaradi visokega padca stanovanjske gradnje, ki je v prvem poletju znašal 12 odstotkov, investicije v transportno opremo pa so se v tem obdobju znižale za osem odstotkov. Obseg investicij v stroje in opremo je bil na podobni ravni kot v prvem poletju lani. »To pomeni, da podjetja ne investirajo v dvig produktivnosti, kar je tudi izziv za prihodnja četrtletja,« pravi Ivanc. Tudi struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih 5800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in 2300 več v javnem; skupaj jih je bilo v povprečju 3500 manj.

In kaj podatki Sursa za prvo polletje, ki kažejo stagnacijo gospodarstva, pomenijo za rast v celotnem letu 2025? »Tudi ob upoštevanju boljših pričakovanj v drugi polovici leta bi bila naša letošnja gospodarska rast zelo težko višja od enega odstotka. Na ravni EU27 bo verjetno višja, med 1,3 in 1,4 odstotka, in bo torej po dolgem času višja kot v Sloveniji,« meni prvi ekonomist GZS.

»Zvoniti bi morali alarmi v državi in vladi«

»Po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju bi morali zdaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. GZS vseskozi izpostavlja problem konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji in se zavzema za davčne razbremenitve, ki bi spodbudile ponovno rast delovnih mest, saj so ta najboljše zagotovilo za ponovno višjo rast BDP.

Spomnil je, da je GZS v okviru mini davčne reforme že predlagala razbremenitev stroškov dela zaposlenih. Na drugi strani pa se je po spremembi zakona o dohodnini v letu 2023, preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo relativna obremenitev stroškov dela v Sloveniji le še povečala, kar negativno vpliva na razmere na trgu dela. »Tako se je potencial potrošnje državljanov zmanjšal za približno 1,2 milijarde evrov na letni ravni, kar se pozna v šibki rasti potrošnje gospodinjstev,« ugotavlja Gorenšček in opozarja, da bi lahko »predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka, ki je v zakonodajni proceduri, še dodatno povečal obremenitev plač s prispevki in davki«.