Široka paleta tveganj za slovenske izvoznike

Donald Trump, rusko-ukrajinski konflikt, migracije, težave EU in domači davki so težave za podjetja.
Objavljeno
10. september 2018 18.50
Posodobljeno
17. september 2018 14.12
Robot iz proizvodnje podjetja TPV. FOTO: Jure Eržen
Skoraj štiri petine slovenskega BDP pomeni izvoz, zato je Slovenija geopolitičnim tveganjem zelo izpostavljena, poudarja Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve. Politična tveganja obstajajo na vseh trgih, pa pravi Mitja Kozar, ki se v Gorenju ukvarja z upravljanjem tveganj. Izpostavlja rusko-ukrajinski konflikt, neenotno politiko EU in možnost dodatnih ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Slovensko gospodarstvo je ranljivo predvsem zaradi nerazpršenosti izvoznih trgov in padanja dodane vrednosti, opozarja Kračun: »Več kot petina izvoza namreč teče v Nemčijo, delež domače dodane vrednosti v slovenskem izvozu pa se iz leta v leto zmanjšuje. Ob zdajšnjih trendih bo količnik domače dodane vrednosti padal še naprej. Obe točki sta trenutno podvrženi geopolitičnemu dogajanju predvsem zaradi trgovinskih sporov, ki lahko negativno vplivajo na nekatere najpomembnejše trge, in globalnih sprememb v verigi dodane vrednosti.«

Po njegovih besedah so visokim operativnim tveganjem izpostavljena predvsem podjetja, ki so z večjimi naložbami navzoča v manj stabilnih državah, še posebej če so dejavna v sektorjih, v katerih imajo države večji interes, denimo energetiki. V slovenskem primeru gre predvsem za nekatere investicije v nekaterih državah Zahodnega Balkana. »V tej regiji so tovrstna tveganja nenehoma prisotna predvsem iz političnega vidika, begunska kriza pa povečuje tudi nekatere druge operativne negotovosti. Na primer, če zaradi pretoka beguncev pride do zapor cest ali mejnih prehodov, to povečuje tveganja za nemoten transport,« ponazarja Kračun. Zato je za podjetja pomembno, da imajo poleg običajnih zavarovanj in protokolov v sistem vodenja integrirano upravljanje državnih – pa tudi verskih in varnostnih – tveganj ter jih aktivno upravljajo.
 

Terorizem ne vpliva močno na Gorenje


Kot politično tveganje lahko v zadnjem času izpostavimo rusko-ukrajinski konflikt. To je imelo precejšen vpliv na delovanje skupine Gorenje in doseganje poslovnih rezultatov, saj je ruski trg eden njihovih najpomembnejših trgov, pove Mitja Kozar. V Ruski federaciji deluje tudi Riko. Direktor Rika Janez Škrabec opozarja, da kakršnekoli napetosti in nestrpnosti vplivajo na pretočnost poslovanja in sodelovanja: »Ne verjamem, da so denimo gospodarski ukrepi proti Ruski federaciji prinesli kakršnekoli dobre rezultate, le ošibili so dvostranska sodelovanja. Vsaj take imamo izkušnje v podjetju Riko.«

image
Kot politično tveganje lahko v zadnjem času izpostavimo rusko-ukrajinski konflikt. FOTO: Jure Eržen


Migrantska kriza je ovirala trgovske poti. »Tveganje, ki ga spremljamo kot posledico političnih razmer, so tudi pojav terorizma in nekoliko večje nestabilnosti na tradicionalno stabilnih trgih, kjer pa ugotavljamo, da te aktivnosti nimajo večjega vpliva na poslovanje skupine,« pravi Kozar.

V širšem smislu se politična tveganja lahko pokažejo tudi v finančnih tveganjih – tak primer so spremembe carinskih stopenj ZDA, ki pa so najbolj prizadela slovensko jeklarstvo. Kozar kot tveganje omenja dodatne ukrepe ZDA, ki bi imeli gospodarske posledice za neameriške družbe.

Ranljivost zaradi odvisnosti od Nemčije in padanja dodane vrednosti.
Večja tveganja za podjetja z večjimi naložbami v manj stabilnih državah.
Pomembno je tudi upravljanje varnostnih tveganj.


Tveganje je tudi nestabilnost Evropske unije, denimo zaradi brexita, v Gorenju pa spremljajo tudi migrantsko problematiko v Italiji in Grčiji. »Nestabilnost slovenskega okolja pa se kaže predvsem v tveganjih hitrih sprememb zakonodaje in predpisov, ki vplivajo na strategije in dolgoročne načrte družb. Spremembe na področjih obdavčitev in drugih dajatev prinašajo operativno finančno tveganje, kar pomeni, da jih redno spremljamo in ocenjujemo ter na podlagi ocen določamo tudi ukrepe, ki vplivajo na spremembe v poslovnih strategijah,« pojasnjuje sogovornik.

Na vprašanje, kako odgovarjajo na tveganja, Kozar pojasnjuje, da na politična tveganja nimajo aktivnega vpliva, zato lahko le znižajo izpostavljenost posameznim političnim okoljem. To je bil tudi eden glavnih povodov za razpršitev prisotnosti po globalnih trgih.

Varnostna tveganja pa obravnavajo sproti. Tako so, denimo, na področju kibernetskega varovanja prenovili sistem ozaveščanja zaposlenih, družba ima lastno službo varovanja, pripravljajo prenovo sistema zaznave notranjih nepravilnosti, kjer bodo zaposlenim omogočili opozarjanje na morebitne nepravilnosti, našteva Kozar.