Drugi tir Divača–Koper: nova proga, star sistem napajanja

Aprila so na Direkciji za infrastrukturo (DRSI) zagotovili, da skupaj z Elesom in Slovenskimi železnicami (SŽ) pripravljajo razpisno dokumentacijo za študijo, v kateri bi opredelili upravičenost prehoda iz enosmernega napajanja vlakov v izmenično. Hitri vlaki v soseščini uporabljajo izmenično napetost, ki omogoča tudi bistveno večje moči, pri enosmernem napajanju pa je to omejeno. A študija o tem po devetih mesecih še ne nastaja.

»Trenutno je razpisna dokumentacija, s katero bo konzorcij naročnikov (DRSI, SŽ infrastruktura in Eles) iskal izvajalca za pripravo študije, v zaključni fazi pred objavo. Aktivnosti vodi DRSI. Ker torej javno naročilo še ni bilo objavljeno, vam na vprašanja ne moremo odgovoriti,« so v Elesu odgovorili na vprašanje, komu so zaupali izdelavo študije in kaj je ta pokazala.

»Trenutno je na javni železniški infrastrukturi v Sloveniji z enosmernim sistemom napajanja vozne mreže napetosti tri kilovolte (kV) opremljenih 610 kilometrov prog, na stičiščih s tujimi železniškimi infrastrukturami se pojavljajo tudi drugi sistemi elektrifikacije, in sicer: s Hrvaško na postaji Dobova in na postaji Šapjane – 25 kV izmenične napetosti, z Madžarsko na postaji Hodoš – 25 kV izmenične napetosti, z Avstrijo na postaji Jesenice – 15 kV izmenične napetosti, z Italijo na postaji Sežana – 3 kV enosmerne napetosti,« pravijo na DRSI.

Pri nas ni strokovnjakov

Ob tem poudarjajo, da je trenutni sistem napajanja vozne mreže 3 kV enosmerno evropsko priznan sistem napajanja vozne mreže, saj je zajet v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost slovenskega transportnega sistema za podsistem energija. »Kot smo že zapisali v aprilu, DRSI s tehničnega vidika podpira zamenjavo sistema napajanja vozne mreže iz enosmerne na izmenično napetost,« pravijo.

Za taktnost prevozov bo treba še veliko našim progam dodati še drugi ter. FOTO: Blaž Samec

Dodali pa so, da je DRSI do zdaj objavil že tri javna naročila za izdelavo predmetne študije, vendar zaradi kompleksnosti študije in pomanjkanja strokovnjakov na tem področju v Sloveniji ni bilo mogoče izbrati ustreznega ponudnika.

»Trenutno je razpisna dokumentacija, s katero bo konzorcij naročnikov (DRSI, SŽ infrastruktura in Eles) iskal izvajalca za pripravo študije, v zaključni fazi pred objavo. Razpis bo objavljen predvidoma še v decembru. Želimo pridobiti kompetentnega izvajalca, hkrati pa upamo, da se bodo zraven domačih strokovnih institucij prijavile na razpis tudi strokovne institucije iz tujine,« poudarjajo na DRSI.

Medtem, kot pravijo na DRSI, evropske institucije (ERA, CER …) s področja železniškega prometa ugotavljajo, da ozko grlo na mejah ni v sistemih napajanja, temveč v operativnih predpisih, ki so še vedno vezani na države članice. Različni sistemi napajanja so namreč rešeni z večsistemskimi lokomotivami. Slovenija je glede na sisteme v sosednjih državah v položaju, ko noben sistem ne bo razrešil vprašanja različnih napetosti, saj imajo sosedne države različne napetosti.

Na skoraj polovici naših prog vlake še vedno vlečejo dizelske lokomotive. FOTO: Jože Suhadolnik

Ostali bomo otok

Komisar za trajnostni promet Apostolos Cicikostas je v pogovoru za Delo povedal, da je nadgradnja napajanja iz enosmernega v izmenični tok, kar omogoča napajanje z višjo napetostjo, ključna za čezmejne povezave brez postankov. Slovenija bo lahko črpala denar iz prihodnjih evropskih virov, zlasti iz sklada za povezovanje Evrope, ki bo še naprej dajal prednost čezmejnim povezavam in naložbam v enotne tehnologije v naslednjem večletnem finančnem okviru.

Slovenija bo namreč edini otok z enosmernim napajanjem vlakov na evropsko pomembni povezavi med Salzburgom in Solunom. Težava enosmernega napajanja je omejena moč za pogon vlakov, saj se že tako debelejši vodniki hitro pregrejejo. Tudi zato tak sistem potrebuje dvakrat več napajalnih postaj kot sistem na izmenični tok. Pri izmeničnem toku je napetost običajno med 15 in 25 kilovoltov (kV), pri enosmernem pa 3 kV. Ker je moč zmnožek toka (v amperih) in napetosti, je pri izmeničnem toku z znatno višjo napetostjo lažje doseči večjo moč.

Brez železnic se gneče na cestah nikoli ne bodo zmanjšale. FOTO: Jože Suhadolnik

V stroki, kolikor je je v Sloveniji, so zgroženi, da bo tudi nov drugi tir med Divačo in Koprom napajan enosmerno, vsaj nove projekte bi namreč lahko postopoma prilagajali na prihodnje evropske zahteve. Hitrejši vlaki iz Luke Koper bi prinesli časovne prihranke in omogočili vožnjo več vlakov, kar bi se poznalo tudi na avtocestah, saj bi ti vlaki nadomestili več tovornjakov. Menijo tudi, da bi morale družbe, ki razpisujejo študijo, same še najbolje poznati razmere doma in na tujem, zato bi lahko študijo naredile kar same.