Slabši gospodarski obeti v Nemčiji, naš izvoz pa še robustno raste
Münchenski Ifo ugotavlja slabša gospodarska in izvozna pričakovanja, zlasti v EU in Aziji, slovenski izvoz pa letos še z dvoštevilčno rastjo
Odpri galerijo
Gospodarska klima in pričakovanja v Nemčiji se slabšata, ugotovlja vodilni ekonomski inštitut.FOTO REUTERS
Ljubljana – Gospodarska klima in pričakovanja v svetu se zadnje mesece hitro slabšajo, ugotavlja vodilni nemški gospodarski inštitut, münchenski Ifo. Njihov pesimizem temelji predvsem na nižjih izvoznih pričakovanjih, protekcionistični politiki Trumpove administracije in carinskih ovirah, še posebej med ZDA in Kitajsko.
V inštitutu so svoj kazalnik gospodarske klime zdaj znižali s 16,5 na 2,9 točke, torej na raven iz začetka 2017, sama gospodarska pričakovanja pa so po oceni Ifa celo na najnižji ravni po koncu kriznega leta 2011.
Kar zadeva najnovejše gospodarske kazalnike in razmere, analitiki ocenjujejo, da so še posebej v Evropski uniji manj ugodni, kot so bili v prvi polovici letos, a so še vedno na visoki ravni, po drugi strani pa so zdaj precej črnogledi predvsem glede pričakovanj za naprej. Najbolj so znižali gospodarska pričakovanja za Unijo, azijske razvijajoče se države, vključno s Kitajsko, in Latinsko Ameriko.
Ob napovedi novih carinskih ovir sta sicer osnovni predpostavki Ifovih analitikov tudi znižanje obsega svetovnih investicij in zasebne potrošnje. Zanimivo pa je, da so nemški ekonomisti za nekatere dele sveta izboljšali gospodarska pričakovanja, in sicer za države z območij nekdanje Sovjetske zveze (kjer napovedujejo nov gospodarski vzpon), Srednje Azije in severne Afrike.
Spodbudno je, da poslabšanje razmer v svetovni ekonomiji in vse nižja pričakovanja vsaj za zdaj niso vplivali na poslovanje slovenskih izvoznih podjetij, ki tradicionalno največ trgujejo z Nemčijo in Italijo.
Naš izvoz je junija znašal 2,7 milijarde evrov, devet odstotkov več kot junija lani, uvoz pa je bil z 2,6 milijarde evrov za 8,4 odstotka višji kot isti mesec lani, ugotavljajo v državnem statističnem uradu (Surs). Še bolj impresivne so primerjave z lanskim mesečnim povprečjem izvoza in uvoza, ki kažejo, da je bil junijski izvoz višji za 15,7, uvoz pa za 11,8 odstotka.
Slovenska podjetja so sicer v prvi polovici leta izvozila za 15,5 milijarde, torej za dobrih enajst odstotkov več kot v istem obdobju 2017, za skoraj enajst odstotkov pa je bil letos višji tudi uvoz v višini 15,1 milijarde evrov, so še izračunali v Sursu.
Izvozniki s tako živahno dinamiko v blagovni menjavi s tujino vsaj za zdaj krepko presegajo Umarjevo napoved o letošnji devetodstotni rasti izvoza.
Umar je za letos Sloveniji napovedal visoko, 5,1-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi slonela tudi na solidnih izvoznih dosežkih. Jesenska napoved Umarja, ki naj bi upoštevala tudi nove okoliščine v naših najpomembnejših izvoznih partnericah, bo predvidoma nared prihodnji mesec.
V inštitutu so svoj kazalnik gospodarske klime zdaj znižali s 16,5 na 2,9 točke, torej na raven iz začetka 2017, sama gospodarska pričakovanja pa so po oceni Ifa celo na najnižji ravni po koncu kriznega leta 2011.
Infografika Delo
Kar zadeva najnovejše gospodarske kazalnike in razmere, analitiki ocenjujejo, da so še posebej v Evropski uniji manj ugodni, kot so bili v prvi polovici letos, a so še vedno na visoki ravni, po drugi strani pa so zdaj precej črnogledi predvsem glede pričakovanj za naprej. Najbolj so znižali gospodarska pričakovanja za Unijo, azijske razvijajoče se države, vključno s Kitajsko, in Latinsko Ameriko.
Ob napovedi novih carinskih ovir sta sicer osnovni predpostavki Ifovih analitikov tudi znižanje obsega svetovnih investicij in zasebne potrošnje. Zanimivo pa je, da so nemški ekonomisti za nekatere dele sveta izboljšali gospodarska pričakovanja, in sicer za države z območij nekdanje Sovjetske zveze (kjer napovedujejo nov gospodarski vzpon), Srednje Azije in severne Afrike.
Slovenski izvoz letos nad pričakovanji
Spodbudno je, da poslabšanje razmer v svetovni ekonomiji in vse nižja pričakovanja vsaj za zdaj niso vplivali na poslovanje slovenskih izvoznih podjetij, ki tradicionalno največ trgujejo z Nemčijo in Italijo.
Naš izvoz je junija znašal 2,7 milijarde evrov, devet odstotkov več kot junija lani, uvoz pa je bil z 2,6 milijarde evrov za 8,4 odstotka višji kot isti mesec lani, ugotavljajo v državnem statističnem uradu (Surs). Še bolj impresivne so primerjave z lanskim mesečnim povprečjem izvoza in uvoza, ki kažejo, da je bil junijski izvoz višji za 15,7, uvoz pa za 11,8 odstotka.
Slovenska podjetja so sicer v prvi polovici leta izvozila za 15,5 milijarde, torej za dobrih enajst odstotkov več kot v istem obdobju 2017, za skoraj enajst odstotkov pa je bil letos višji tudi uvoz v višini 15,1 milijarde evrov, so še izračunali v Sursu.
Izvozniki s tako živahno dinamiko v blagovni menjavi s tujino vsaj za zdaj krepko presegajo Umarjevo napoved o letošnji devetodstotni rasti izvoza.
Umar je za letos Sloveniji napovedal visoko, 5,1-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi slonela tudi na solidnih izvoznih dosežkih. Jesenska napoved Umarja, ki naj bi upoštevala tudi nove okoliščine v naših najpomembnejših izvoznih partnericah, bo predvidoma nared prihodnji mesec.
