Slovenija deveto najbolj zdravo gospodarstvo

Ljubljana − Slovenija je deveto najbolj zdravo gospodarstvo v območju evra, po uspešnosti spopadanja s krizo pa je prav tako na devetem mestu, kaže raziskava Euro Plus Monitor, ki jo pripravljata organizacija Lisbon Council in nemška banka Berenberg. Avtorji ugotavljajo, da se je izboljšala konkurenčnost, medtem ko težave vidijo pri finančni vzdržnosti.

Bruseljski think tank in ena vodilnih nemških zasebnih bank sta pripravila četrti pregled finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovanega Euro Plus Monitor, ki poleg 18 držav območja evra vključuje še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo.

Luksemburg z najbolj zdravim gospodarstvom

Prvi vidik, ki ga preučujeta, je, kako zdrava so v osnovi gospodarstva držav, v tem pogledu pa sta se letos najbolje odrezala Luksemburg in Estonija, Nemčija je zasedla tretje mesto. Drugi vidik se nanaša na vprašanje, ali so gospodarstva uspešna pri spopadanju s krizo, torej ali se ustrezno reformirajo in prilagajajo izzivom. Letos so se pri tem najbolj izkazale Grčija, Irska in Latvija.

Slovenija je po obeh parametrih letos zasedla deveto mesto, medtem ko je lani glede na zdravje gospodarstva dosegla prav tako deveto mesto, glede na spopadanje s krizo pa 12. mesto.

Slovenske težave obvladljive

Lisbon Council in Berenberg ocenjujeta, da ima Slovenija majhno, vendar dinamično gospodarstvo z nadpovprečnim rezultatom pri merjenju zdravja gospodarstva držav. Pri tem dodajata, da se je Slovenija sredi lanskega leta za las izognila mednarodni finančni pomoči, slovenske fiskalne in bančne težave pa bodo ob ustrezni politični volji obvladljive.

Slovenija je po njuni oceni letos dosegla velik napredek na področju reform, vendar pa ta še vedno ostaja pod povprečjem analiziranih držav. Napredek opažata tudi na področju konkurenčnosti, medtem ko se je poslabšal rezultat pri finančni vzdržnosti zaradi visoke stopnje dolga.

Med prednostmi Slovenije izpostavljata med drugim dobre trende gospodarske rasti, nizko stopnjo brezposelnosti med mladimi, odpornost na finančne šoke in to, da je preprosto odpreti novo podjetje. Med slabostmi pa navajata podpovprečno stopnjo integracije imigrantov, izgubljanje konkurenčnosti na račun visokih stroškov dela in previsok strukturni primanjkljaj.

Pri stroških dela predzadnji

Slovenija se je na lestvici 21. držav na najvišje mesto povzpela pri dveh kriterijih, in sicer po možnosti hitrega odpiranja novih delovnih mest ter po deležu skupne bilančne vsote bank v deležu bruto domačega proizvoda v lanskem letu. Najnižje mesto pri indikatorjih je Slovenija dosegla pri stroških dela, kjer je zasedla predzadnje, 20. mesto.

Na splošno sicer Lisbon Council in nemška banka Berenberg ugotavljata, da so se reforme v Evropi izplačale, kriza območja evra pa se je končala po zaslugi implementacije resnih strukturnih reform. Pri tem dodajajo, da »stroga ljubezen deluje«, kot primer pa navajajo Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo, ki so letos še okrepile reforme, zaradi katerih so postale ene najhitreje rastočih gospodarstev v območju evra.