Galerija
Slovenija je izvoz v Rusijo v osmih letih podvojila
Prodor je gospodarstvenikom uspel brez posebne strategije in konkretne pomoči države.
Nova Gorica – V kemični, strojni in lesni industriji, celotnem avtomobilskem grozdu, proizvodnji hišnih aparatov, turizmu in logistiki ima slovensko gospodarstvo po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča največ možnosti za uveljavitev na velikem trgu Ruske federacije. Nadvse spodbudno je, da izvoz Slovenije v to državo že nekaj let narašča.
»Slovensko gospodarstvo je tudi v času, ko ni bilo nobene posebne strategije in konkretne pomoči za nastop na tem trgu, v osmih letih blagovno menjavo in izvoz v Rusko federacijo podvojilo. Seveda bi bile razmere lahko občutno boljše: najprej bi omenil vizume, potem načrtno bančno sodelovanje pri projektih za inženiringe ali naložbe v ruskem okolju pa tudi diplomatska mreža še premalo podpira slovensko gospodarstvo. Vsekakor bi pri promociji blagovne znamke Made in Slovenia lahko naredili več, in to ne le v Moskvi in Sankt Peterburgu, temveč tudi v manjših mestih,« trenutne razmere komentira Samo Hribar Milič, ki se je včeraj v Novi Gorici udeležil gospodarske konference Kako povečati sodelovanje z Rusko federacijo? v organizaciji tukajšnje območne gospodarske zbornice, Društva Slovenija-Rusija in območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica.
Povezovanje malih obrtnikov
Po besedah Mirjam Božič, direktorice območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, je Ruska federacija tudi za regijo nadvse pomembna partnerica. Zaseda namreč deseto mesto z 32 milijoni evrov izvoza na leto. »Promet se je lani v primerjavi z letom prej povečal za kar 12,5 odstotka. V Rusko federacijo največ izvažajo Hidria, Lektrika in Kolektor pa tudi Tekstina in Gostol Gopan. Opažamo, da se povezujejo tudi mali obrtniki, saj so na tem trgu skupaj močnejši in lahko kot podizvajalci konkurirajo pri večjih projektih,« ugotavlja Božičeva. Miloš Šturm, predsednik upravnega odbora območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, pričakuje, da bo izvoz v Rusko federacijo tudi letos naraščal. »Mlada in inovativna podjetja z našega konca so na ruskem trgu že prisotna, kar je nedvomno pozitivno. To je semenski kapital, ki zagotavlja rast tudi v prihodnje,« poudarja.
»Tako majhni gospodarski subjekti, kot smo mi, na tako velikem trgu, kot je Rusija, samostojno skoraj ne moremo nastopati. Zato je naš recept združevanje s partnerskimi podjetji, predvsem pa z inženiringi. Lani smo iz sodelovanja z Rusko federacijo dobili 200.000 evrov, kar za naše podjetje pomeni kar četrtino vseh prihodkov. Te naj bi v prihodnje še povečali, saj se z Rusijo obeta kar nekaj velikih poslov,« pravi Marko Brezavšček, direktor Kamnoseštva Brezavšček. To se najpogosteje povezuje z mizarskimi podjetji, v zadnjih dveh letih tudi z Marmorjem Hotavlje, ki je na ruskem trgu že uveljavljeno ime.
V enem letu do znanja jezika
Že skoraj tri desetletja pa je na ruskem trgu podjetje Riko, ki je začelo sodelovati z avtomobilskim proizvajalcem AvtoVAZ. Tanja Rupnik, vodja investicijskih projektov družbe, meni, da je za uveljavitev na tem trgu danes ključna vztrajnost. »Nič namreč ni mogoče narediti čez noč. Treba je imeti jasen cilj, s katerim partnerjem in katero regijo želiš sodelovati. Znanje ruskega jezika je zelo zaželeno, saj vas bodo partnerji tako popolnoma drugače obravnavali. Naše izkušnje z učenjem ruščine so dobre, sodelavci so se jezika naučili v nekaj mesecih in so bili v enem letu že sposobni voditi projekte. Poslovne priložnosti pa se ne odpirajo le v Moskvi in Sankt Petersburgu, ki sta že zelo zasičeni območji, temveč zlasti v hitro rastočih regijah,« opozarja.
Obseg poslovanja Rika se giblje med 80 in 100 milijoni na leto, za letos napovedujejo, da bo znašal približno 120 milijonov evrov. Delež Ruske federacije bo odvisen od dinamike financiranja dveh večjih projektov: gradnje tovarne dizelskih motorjev za podjetje Zvezda iz Sankt Peterburga v vrednosti 140 milijonov evrov in gradnje tovarne v mestu Ivanovo v vrednosti 186 milijonov evrov. »V kolikšni meri bosta projekta uresničena, zdaj težko rečem, a v dveh letih ju bomo zagotovo dokončali,« trdi Rupnikova.
»Slovensko gospodarstvo je tudi v času, ko ni bilo nobene posebne strategije in konkretne pomoči za nastop na tem trgu, v osmih letih blagovno menjavo in izvoz v Rusko federacijo podvojilo. Seveda bi bile razmere lahko občutno boljše: najprej bi omenil vizume, potem načrtno bančno sodelovanje pri projektih za inženiringe ali naložbe v ruskem okolju pa tudi diplomatska mreža še premalo podpira slovensko gospodarstvo. Vsekakor bi pri promociji blagovne znamke Made in Slovenia lahko naredili več, in to ne le v Moskvi in Sankt Peterburgu, temveč tudi v manjših mestih,« trenutne razmere komentira Samo Hribar Milič, ki se je včeraj v Novi Gorici udeležil gospodarske konference Kako povečati sodelovanje z Rusko federacijo? v organizaciji tukajšnje območne gospodarske zbornice, Društva Slovenija-Rusija in območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica.
Povezovanje malih obrtnikov
Po besedah Mirjam Božič, direktorice območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, je Ruska federacija tudi za regijo nadvse pomembna partnerica. Zaseda namreč deseto mesto z 32 milijoni evrov izvoza na leto. »Promet se je lani v primerjavi z letom prej povečal za kar 12,5 odstotka. V Rusko federacijo največ izvažajo Hidria, Lektrika in Kolektor pa tudi Tekstina in Gostol Gopan. Opažamo, da se povezujejo tudi mali obrtniki, saj so na tem trgu skupaj močnejši in lahko kot podizvajalci konkurirajo pri večjih projektih,« ugotavlja Božičeva. Miloš Šturm, predsednik upravnega odbora območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, pričakuje, da bo izvoz v Rusko federacijo tudi letos naraščal. »Mlada in inovativna podjetja z našega konca so na ruskem trgu že prisotna, kar je nedvomno pozitivno. To je semenski kapital, ki zagotavlja rast tudi v prihodnje,« poudarja.
»Tako majhni gospodarski subjekti, kot smo mi, na tako velikem trgu, kot je Rusija, samostojno skoraj ne moremo nastopati. Zato je naš recept združevanje s partnerskimi podjetji, predvsem pa z inženiringi. Lani smo iz sodelovanja z Rusko federacijo dobili 200.000 evrov, kar za naše podjetje pomeni kar četrtino vseh prihodkov. Te naj bi v prihodnje še povečali, saj se z Rusijo obeta kar nekaj velikih poslov,« pravi Marko Brezavšček, direktor Kamnoseštva Brezavšček. To se najpogosteje povezuje z mizarskimi podjetji, v zadnjih dveh letih tudi z Marmorjem Hotavlje, ki je na ruskem trgu že uveljavljeno ime.
V enem letu do znanja jezika
Že skoraj tri desetletja pa je na ruskem trgu podjetje Riko, ki je začelo sodelovati z avtomobilskim proizvajalcem AvtoVAZ. Tanja Rupnik, vodja investicijskih projektov družbe, meni, da je za uveljavitev na tem trgu danes ključna vztrajnost. »Nič namreč ni mogoče narediti čez noč. Treba je imeti jasen cilj, s katerim partnerjem in katero regijo želiš sodelovati. Znanje ruskega jezika je zelo zaželeno, saj vas bodo partnerji tako popolnoma drugače obravnavali. Naše izkušnje z učenjem ruščine so dobre, sodelavci so se jezika naučili v nekaj mesecih in so bili v enem letu že sposobni voditi projekte. Poslovne priložnosti pa se ne odpirajo le v Moskvi in Sankt Petersburgu, ki sta že zelo zasičeni območji, temveč zlasti v hitro rastočih regijah,« opozarja.
Obseg poslovanja Rika se giblje med 80 in 100 milijoni na leto, za letos napovedujejo, da bo znašal približno 120 milijonov evrov. Delež Ruske federacije bo odvisen od dinamike financiranja dveh večjih projektov: gradnje tovarne dizelskih motorjev za podjetje Zvezda iz Sankt Peterburga v vrednosti 140 milijonov evrov in gradnje tovarne v mestu Ivanovo v vrednosti 186 milijonov evrov. »V kolikšni meri bosta projekta uresničena, zdaj težko rečem, a v dveh letih ju bomo zagotovo dokončali,« trdi Rupnikova.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji