Promet je eden od najtrših orehov v prizadevanjih za podnebno nevtralnost, poleg tega ljudje umirajo v nesrečah, počasi jih ubijajo tudi izpusti onesnaževal in hrup. Evropska komisija bi večino avtomobilov spravila s cest, druge elektrificirala, ljudje pa naj bi bolj uporabljali javni prevoz. Nadomestilo za krajše letalske lete bo hitra železnica, ki bo zahtevala visoke naložbe. Na voljo bodo novi finančni viri, pravi evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas.
Evropska komisija načrtuje pospešitev razvoja omrežja hitrih železnic do leta 2040. Kako realističen je ta rok glede na pretekle zaostanke pri čezmejnih projektih in različne strategije držav članic Evropske unije?
Glavna razlika je, da imamo končno trden in pravno zavezujoč okvir. V novi zakonodaji o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) so določeni jasni roki, minimalni tehnični standardi in zahteve za usklajenost omrežij. Prav tako daje komisiji večji nadzor nad prometnimi koridorji, česar prej ni imela. Koordinatorji TEN-T imajo jasno nalogo, da identificirajo ozka grla na evropskih koridorjih, s tem pa določijo investicijske prioritete in zagotovijo, da bodo države članice delale skupaj. Tako se odmikamo od razdrobljenega načrtovanja proti pravemu evropskemu pristopu, kar zagotavlja, da bodo prometna omrežja po fazah končana do leta 2040.
| Novice
Komentarji