Slovenija na lestvici digitalne konkurenčnosti napredovala za dve mesti

Švicarski inštitut IMD nas je uvrstil na 32. mesto med 63 državami, najbolje smo se odrezali na področju znanja.

Objavljeno
26. september 2019 14.05
Posodobljeno
26. september 2019 14.29
Slovenija počasi napreduje na lestvici konkurenčnosti, še najslabše smo se odrezali pri deležu gospodinjstev s pametnim telefonom. FOTO: Jure Eržen/Delo
M. J.
M. J.
Ljubljana – Švicarski inštitut IMD je že tretje leto zapored predstavil rezultate lestvice digitalne konkurenčnosti, s katero meri sposobnost in pripravljenost držav za prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij. Slovenija se je tokrat uvrstila na 32. mesto, kar je dve mesti bolje kot lani.

Med državami, ki so se EU pridružile v letu 2004 ali kasneje, sta se bolje od Slovenije uvrstili Litva (30.) in Estonija (29.), vendar se je njuna prednost pred Slovenijo zmanjšala. Slabše od Slovenije so se med članicami EU uvrstile Grčija (53.), Hrvaška (51.), Slovaška (47.), Romunija (46.), Bolgarija (45.), Madžarska (43.), Italija (41.), Češka (37.), Latvija (36.), Portugalska (34.) in Poljska (33.).

Na lestvici, na kateri je skupno 63 držav, prvih pet mest zasedajo iste kot lani: na vrhu lestvice so ZDA, sledijo jim Singapur, Švedska, Danska in Švica. Svojo uvrstitev je v primerjavi z lanskim letom izboljšalo kar nekaj azijskih držav – Hongkong in Južna Koreja sta se zavihtela med najboljših deset držav na lestvici, Tajvan in Kitajska pa sta napredovala na 13. in 22. mesto.

IMD kljub zmanjšanju javnih in podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj ter nazadovanju na področju inovativnosti slovenskih podjetij v zadnjih letih ugotavlja napredek Slovenije za dve mesti. »Ta, sicer majhen, pozitiven premik gre po našem mnenju pripisati dejavnikom, kot so: povečanje uporabe novih tehnologij (internet stvari, umetna inteligenca), boljša obveščenost širše javnosti o pomenu digitalizacije in robotizacije za družbeni napredek (pri čemer igrajo mediji pomembno vlogo), prodor nekaterih uspešnih IT-podjetij na izvoznih trgih, vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo in izboljšanje regulativnega okvira,« ugotavljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ki pri lestvici sodeluje kot partnerski inštitut v Sloveniji.


Najbolje uvrščeni pri dejavniku znanje 


Uvrstitev države na lestvici digitalne konkurenčnosti IMD je rezultat skupne ocene na treh dejavnikih digitalne konkurenčnosti, to so znanje, tehnologija in pripravljenost na prihodnost. Slovenija se najbolje, na 27. mesto, uvršča pri dejavniku znanje, kjer se ocenjuje sposobnost za razumevanje in učenje novih tehnologij. Konkurenčni smo po kazalnikih, kot so prijave visokotehnoloških patentov, izobraževalni dosežki na področju matematike (PISA), digitalne oziroma tehnološke veščine in število raziskovalcev na sto prebivalcev. Prostor za izboljšanje pa je zlasti v večji razpoložljivosti tujih visoko usposobljenih kadrov, večji izkušenosti vrhnjega menedžmenta z mednarodnim poslovanjem in večjem številu objav v najprestižnejših znanstvenih revijah.

Pri drugih dveh dejavnikih digitalne konkurenčnosti, to je na področju tehnologije in pripravljenosti na prihodnost, se Slovenija uvršča na 35. in 36. mesto. Ti dve področji ocenjujeta kompetence za razvoj novih digitalnih inovacij in pripravljenost na prihodnost.

Na področju tehnologije, ki je ključna za razvoj novih digitalnih inovacij, smo v primerjavi z lanskim letom pridobili tri mesta na lestvici. Naše konkurenčne prednosti so velik obseg naložb v telekomunikacije, ustreznost komunikacijskih tehnologij z vidika potreb uporabnikov in visok delež 3G & 4G naročnikov na trgu mobilne telefonije. Prav pri zadnjem kazalniku je Slovenija naredila izjemen preskok: s 43 odstotkov v letu 2015 na 95 odstotkov v letu 2017, in se postavila ob bok Finski in Danski.

Z vidika regulativnega okvira je naša konkurenčna prednost kratek čas, potreben za ustanovitev podjetja, medtem ko je velika ovira neučinkovito sodno uveljavljanje pogodb. Prostor za izboljšanje konkurenčnosti je še na področju razpoložljivosti tveganega kapitala, v povečanju deleža visokotehnološkega izvoza in razširjenosti brezžičnega širokopasovnega dostopa do interneta.

Z vidika pripravljenosti na prihodnost slovenska podjetja ustrezno naslavljajo kibernetsko varnost, sicer pa se Slovenija pri večini kazalnikov uvršča med tridesetim in štiridesetim mestom: razpoložljivost in uporaba storitev e-uprave, problem piratstva programske opreme, uporaba masovnih podatkov in analitike za potrebe odločanja v podjetjih, prenos znanj med raziskovalno sfero in podjetji, uporaba robotov v izobraževanju, raziskovalno-razvojni dejavnosti in proizvodnji ter razširjenost internetne prodaje.

Najšibkejši vidik naše pripravljenosti na prihodnost je vsaj po izsledkih IMD majhen delež gospodinjstev s pametnim telefonom (56 odstotkov, kar nas uvršča na 54. mesto med 63 državami) in slabša naklonjenost širše družbe globalizaciji. V mednarodnem merilu je slabo razvito tudi javno-zasebno partnerstvo na področju tehnološkega razvoja, še ugotavljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja.