Slovenija ponuja Junckerju projekte za štiri milijarde evrov

Bruselj - Slovenija je za veliki triletni investicijski načrt EU, ki ga je pripravil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ponudila več infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti okoli štiri milijarde evrov.

Tako so so na mizi železniški projekti iz baltsko-jadranskega koridorja, vključno z drugim tirom Divača-Koper in drugimi načrtovanimi posodobitvami omrežja. Na mizi je še gradnja avtoceste Draženci-Gruškovje, druga cev predora Karavanke, projekti iz 3. razvojne osi, hidroelektrarne na srednji Savi, energetska obnova.

Ti projekti so že tako načrtovani za sofinanciranje iz proračuna EU v letih 2014-2020. V Junckerjevem svežnju, vrednem 315 milijard evrov, je 21 milijard evrov iz javnih virov. Preostali denar naj bi zagotovili zasebni vlagatelji.

Glede na število prebivalcev bi Sloveniji pripadlo okoli 600 milijonov evrov ali 200 milijonov na leto. Kot je po zasedanju prometnih ministrov EU povedal slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, Slovenija pričakuje, da bodo izbrani slovenski projekti, ki bodo na koncu uvrščeni na Junckerjevo listo, vredni okoli milijardo evrov.

Tako bi skupaj z naložbami iz evropskega proračuna (za slovensko energetiko in promet je v njem predvidenih 700 milijonov evrov) dosegli investicije v vrednosti okoli pol milijarde evrov na leto. To je velik znesek, primerljiv z naložbami v času gradnje avtocestnega križa. Tako bi bila zagotovljena spodbuda gospodarski rasti in odpiranju delovnih mest, kar je glavni cilj Junckerjevega svežnja.

Kateri projekti bodo uvrščeni na Junckerjev seznam, je negotovo. Prednost bodo imeli že bolj pripravljeni projekti in tisti s širšim evropskim pomenom. Vprašanje je tudi, kako in s čim bo Slovenija pritegnila (tuje) investitorje k naložbam v izbrane projekte. »Moramo jim ponuditi nekaj v zameno. Naredili bi lahko sveženj, zanimiv za vlagatelje,« je ocenil Gašperšič.

Tako bi, denimo, investicijo v drugi tir, ki sama po sebi ne more biti dobičkonosna, lahko povezali s koncesijo za tretji pomol Luke Koper. Ker je za, denimo, hidroelektrarne na srednji Savi že podeljena koncesija, bi po mnenju ministra lahko razmislili o vlaganjih v družbe, ki že imajo koncesije.

Drugi tir je po Gašperšičevih besedah zrel za začetek operativnih aktivnosti, gradnje v letu 2016. »Težava je v njegovi izvedljivosti, zapiranju finančne konstrukcije. Tehnično je vse pripravljeno. Zemljišča so skoraj pridobljena. Pričakuje se gradbeno dovoljenje,« je povedal minister.