Slovenija se je zadolžila za 1,5 milijarde evrov
Pod črto: Razmere na finančnih trgih podobno ugodne kot lani
Odpri galerijo
zapadanje dolgov RS
Podobno kot lani je tudi letos Slovenija pohitela na finančne trge in izdala novo desetletno obveznico v skupni nominalni vrednosti 1,5 milijarde evrov. Nove desetletne evrske obveznice zapadejo 14. marca 2029.
S tem je že pokrita večina letošnjih (februarskih) obveznosti refinanciranja dolga. Če bi se razmere na finančnih trgih poslabšale, lahko Slovenija preostanek obveznosti pokrije s kratkoročnim zadolževanjem. Bolj verjetno je sicer, da se bo država letos še enkrat dolgoročno zadolžila z izdajo obveznic na mednarodnih finančnih trgih.
Večino letošnjih finančnih obveznosti mora država izpolniti že prihodnji mesec. V prvi polovici februarja mora odplačati 1,2 milijarde evrov obveznic RS63, ki so bile izdane leta 2008, in za okoli 1,1 milijarde evrov leta 2014 izdanih dolarskih obveznic. Poleg tega ima Slovenija v prvih štirih mesecih glavnino letnih obrokov obresti za državni dolg, zato je v tem obdobju običajno tudi velik primanjkljaj državnega proračuna.
Država se bo sicer letos zadolžila za najmanj 2,14 milijarde evrov, je razvidno iz programa financiranja proračuna. Poleg tega se lahko predčasno zadolži še za refinanciranje obveznosti, ki zapadejo v letih 2020 in 2021.
Skupne obveznosti države letos znašajo 3,26 milijarde evrov, vendar je del potreb, in sicer 1,1 milijarde evrov, zbrala že lani. Tako imenovano predfinanciranje je lani znašalo 570 milijonov evrov, še 543 milijonov evrov pa je država zbrala s kupnino NLB (desetino kupnine je prejel Kad za oblikovanje demografskega sklada).
Letos mora država refinancirati za skupno 2,97 milijarde evrov zapadlih dolgov (obveznic, zakladnih menic in najetih posojil). Še za 341 milijonov evrov pa ima predvidenih drugih finančnih obveznosti (predvidevamo, da bosta glavna zalogaja financiranje gradnje drugega tira med Divačo in Koprom ter oblikovanje turističnega stebra). Rahel blagodejni vpliv na finančne obveznosti naj bi imel državni proračun, kjer je po trenutno še veljavnem proračunu predvidenih 54 milijonov evrov presežka.
Kot omenjeno, se lahko država predčasno zadolži tudi za del refinanciranja dolgov, ki zapadejo v prihodnjih dveh letih. Vrednost glavnic obveznic, ki zapadejo leta 2020, trenutno znaša 1,65 milijarde evrov, za leto 2021 pa mora pripraviti kar 2,6 milijarde evrov. V kolikšnem delu bo država predčasno zbrala sredstva za potrebe prihodnjih let, je odvisno predvsem od razmer na trgu, kjer je pričakovati rast zahtevanih donosov.
Razmere na finančnih trgih so, vsaj kar zadeva zadolževanje Slovenije, zelo podobne kot lani v tem obdobju. Zahtevani donos devetletnih državnih obveznic (zapadejo marca 2028) na mednarodnem trgu MTS znaša 1,04 odstotka. Lani so vlagatelji za obveznice enake ročnosti zahtevali 0,9-odstotni donos do dospetja.
Slovenija je lani na finančne trge posegla že prvi teden januarja, ko je izdala za 1,5 milijarde evrov desetletnih obveznic. Vlagatelji so zanje zahtevali le malo več kot enoodstotni donos do dospetja. Že slab mesec zatem, konec februarja, so bile razmere ob povečani izdaji istih obveznic opazno slabše. Podobno je pričakovati tudi letos.
S tem je že pokrita večina letošnjih (februarskih) obveznosti refinanciranja dolga. Če bi se razmere na finančnih trgih poslabšale, lahko Slovenija preostanek obveznosti pokrije s kratkoročnim zadolževanjem. Bolj verjetno je sicer, da se bo država letos še enkrat dolgoročno zadolžila z izdajo obveznic na mednarodnih finančnih trgih.
Februarja država vrača 2,2 milijarde
Večino letošnjih finančnih obveznosti mora država izpolniti že prihodnji mesec. V prvi polovici februarja mora odplačati 1,2 milijarde evrov obveznic RS63, ki so bile izdane leta 2008, in za okoli 1,1 milijarde evrov leta 2014 izdanih dolarskih obveznic. Poleg tega ima Slovenija v prvih štirih mesecih glavnino letnih obrokov obresti za državni dolg, zato je v tem obdobju običajno tudi velik primanjkljaj državnega proračuna.
Država se bo sicer letos zadolžila za najmanj 2,14 milijarde evrov, je razvidno iz programa financiranja proračuna. Poleg tega se lahko predčasno zadolži še za refinanciranje obveznosti, ki zapadejo v letih 2020 in 2021.
Skupne obveznosti države letos znašajo 3,26 milijarde evrov, vendar je del potreb, in sicer 1,1 milijarde evrov, zbrala že lani. Tako imenovano predfinanciranje je lani znašalo 570 milijonov evrov, še 543 milijonov evrov pa je država zbrala s kupnino NLB (desetino kupnine je prejel Kad za oblikovanje demografskega sklada).
Po denar tudi za drugi tir
Letos mora država refinancirati za skupno 2,97 milijarde evrov zapadlih dolgov (obveznic, zakladnih menic in najetih posojil). Še za 341 milijonov evrov pa ima predvidenih drugih finančnih obveznosti (predvidevamo, da bosta glavna zalogaja financiranje gradnje drugega tira med Divačo in Koprom ter oblikovanje turističnega stebra). Rahel blagodejni vpliv na finančne obveznosti naj bi imel državni proračun, kjer je po trenutno še veljavnem proračunu predvidenih 54 milijonov evrov presežka.
Pričakovati je dvig obrestnih mer
Kot omenjeno, se lahko država predčasno zadolži tudi za del refinanciranja dolgov, ki zapadejo v prihodnjih dveh letih. Vrednost glavnic obveznic, ki zapadejo leta 2020, trenutno znaša 1,65 milijarde evrov, za leto 2021 pa mora pripraviti kar 2,6 milijarde evrov. V kolikšnem delu bo država predčasno zbrala sredstva za potrebe prihodnjih let, je odvisno predvsem od razmer na trgu, kjer je pričakovati rast zahtevanih donosov.
Razmere na finančnih trgih so, vsaj kar zadeva zadolževanje Slovenije, zelo podobne kot lani v tem obdobju. Zahtevani donos devetletnih državnih obveznic (zapadejo marca 2028) na mednarodnem trgu MTS znaša 1,04 odstotka. Lani so vlagatelji za obveznice enake ročnosti zahtevali 0,9-odstotni donos do dospetja.
Slovenija je lani na finančne trge posegla že prvi teden januarja, ko je izdala za 1,5 milijarde evrov desetletnih obveznic. Vlagatelji so zanje zahtevali le malo več kot enoodstotni donos do dospetja. Že slab mesec zatem, konec februarja, so bile razmere ob povečani izdaji istih obveznic opazno slabše. Podobno je pričakovati tudi letos.
