Slovenija v povprečju po koriščenju sredstev EU

Slovenija je letos dosegla mejnike glede koriščenja evropskih kohezijskih sredstev in je po dodeljenih sredstvih v evropskem povprečju. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da ima Slovenija trenutno za 2,6 milijardi evrov odločitev o podpori. Za državo je sicer na voljo 3,2 milijarde evrov kohezijskega denarja.

»Glede na dogajanje pri razpisih sem prepričan, da se bomo še dvigovali,« je Jevšek komentiral, da je Slovenija večino leta bila na zadnjem mestu med državami EU po koriščenju evropskih sredstev, od 15. oktobra pa je na sredini lestvice. Razlog za skok je sprememba programa evropske kohezijske politike, financiranje projektov, ki so bili predvideni za povratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, s kohezijo ter zagonu izvajanja dogovorov za razvoj regij in mehanizma celostnih teritorialnih naložb, ki ga izvajajo mestne občine.

Vlada je novembra sprejela še drugo letošnjo spremembo programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, s katero prerazporeja za 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev in 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže. Tej mora prikimati še evropska komisija, njeni učinki pa se bodo pokazali prihodnje leto. Ta sprememba prinaša nekatere nove prednostne cilje, in sicer podporo financiranju konkurenčnosti, energetskega prehoda in energetske varnosti, odpornosti in dvojne rabe ter financiranje gradnje stanovanj. Ministrstvo za solidarno prihodnost bo predvidoma prvi razpis za financiranje gradnje najemnih stanovanj objavilo januarja.

»Prepričan sem, da v evropski blagajni ne bomo pustili niti centa,« je na srečanju z novinarji dejal Jevšek in dodal, da je črpanje v tej perspektivi podaljšano do konca leta 2030. Minister je še povedal, da je Slovenija porabila vseh 438,5 milijona evrov, ki so ji bila po predlanskih poplavah namenjena iz solidarnostnega sklada.

Regije bi gospodarsko okrepili

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je predstavil novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, o čemer smo poročali včeraj: »Z zakonom vzpostavljamo pravni okvir, ki bo zagotavljal vzpostavljanje ukrepov po meri posameznim regijam, katerih cilj je, da čim bližje domovom prebivalcev pripeljemo kakovostna delovna mesta.« Opozoril je na velike razvojne razlike med regijami ali celo med občinami v eni regiji. Tako Ljubljana ustvari 20 milijard evrov bruto domačega proizvoda (BDP) od 67 milijard evrov slovenskega BDP. Po drugi strani Podravje ustvari osem milijard evrov BDP. »Želimo dvigniti gospodarsko moč regij, tako bomo omogočili višjo kakovost življenja v regijah.«

V vseh treh občinskih združenjih novelo zakona pozdravljajo. »Zakon je precejšnja obveza za to in prihodnje vlade, da začnejo razmišljati tudi regionalno. Moramo pa se zavedati tudi lastne domače naloge, da tudi občine začnemo razmišljati regionalno. Zakon daje možnost, da se v regiji sami dogovorimo, kaj so njeni razvojni izzivi. To je velika dodana vrednost,« je ocenil župan Medvod Nejc Smole, sicer predsednik Skupnosti občin Slovenije. Ta se zaveda izzivov, da bi lahko prišlo do nesoglasij znotraj regije: »Moramo biti dovolj zreli, da se začnemo s tem ukvarjati. Ta napor bomo na ravni regij morali narediti.«