Slovenija vse bolj privlačna za nemška podjetja

Med 14 državami Srednje in Vzhodne Evrope je za nemške vlagatelje peta najbolj privlačna lokacija in najboljša lokacija za raziskave in razvoj, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Objavljeno
08. maj 2019 13.10
Posodobljeno
08. maj 2019 13.21
V Slovensko-nemški gospodarski zbornici, ki jo vodi Gertrud Rantzen (na sliki levo), vidijo priložnosti za nove nemške naložbe zlasti na področjiih digitalizacije, robotizacije in industrije 4.0. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Slovenija postaja naložbeno vse bolj privlačna za nemška podjetja. Med 14 državami Srednje in Vzhodne Evrope je za nemške vlagatelje peta najbolj privlačna lokacija in najboljša lokacija za raziskave in razvoj, je pokazala raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice (SNGZ) o gospodarskem stanju pri nas v letu 2019.

Nemčija je še naprej daleč najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, kar potrjuje tudi letna blagovna menjava v višini skoraj 12 milijard evrov in visoka stopnja izvoza slovenskih podjetij v to državo. Na drugi strani nemška podjetja kljub majhnosti slovenskega trga s pridom koristijo znanje naših podjetij in visoko kvalificiranih strokovnjakov, sodelovanje pa je odlično zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju. Kar 96 odstotkov anketiranih podjetij je potrdilo, da je Slovenija privlačna za naložbe, kar je največ doslej, nemška podjetja pa so s skupaj 1,86 milijarde evrov naložb med najpomembnejšimi vlagatelji pri nas.

Tudi napovedi za prihodnje naložbe nemških podjetij pri nas ostajajo visoke, ugotavljajo v SNGZ, največ pa naj bi jih bilo na področju digitalizacije, za kar naj bi v prihodnjih treh letih namenili 130 milijonov evrov. Skupno pa naj bi po oceni zbornice nemška podjetja v prihodnjih nekaj letih v Slovenijo vložila nekaj čez 550 milijonov evrov in vsaj do leta 2020 še naprej zaposlovala, a počasneje kot v preteklih letih.

Nemška podjetja pri nas vidijo prednosti in priložnosti v članstvu v EU, politični in socialni stabilnosti, dobrih možnostih za raziskave in razvoj, kvalificiranosti, motivaciji in produktivnosti delojemalcev, dostopu do subvencij, predvidljivosti gospodarske politike, izvozni moči, plačilni disciplini in gospodarskem razvoju. hkrati pa opozarjajo tudi na slabosti in tveganja poslovanja v Sloveniji, še posebej kar zadeva stroške dela, fleksibilnost delovnega prava, in davčno obremenitev podjetij.

Predsednica zbornice Gertrud Rantzen vidi priložnosti za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja zlasti na področjih digitalizacije, robotizacije, umetne inteligence in prehodu v industrijo 4.0., ob tem pa priporoča izboljšave pri sistemu poklicnega izobraževanja, prilagoditvah na trgu dela in davčni razbremenitvi stroškov dela.