Slovenska energetika je razdeljena

Ljubljana – Energetika je pred ključnimi spremembami, Slovenija mora upoštevati regionalne razmere, energetski tokovi jo lahko celo obidejo. Nastajajo ponudniki vseh goriv, na drugi strani pa so proizvajalci v težavah zaradi padca cen.

»Upad cen najbolj vpliva na proizvajalce elektrike. Trgovci imajo prednost, da se z ustreznimi zaščitami lahko prilagodijo, medtem ko so proizvajalci ujetniki proizvodnih stroškov in preteklih investicij,« je na konferenci En.odmev dejal član uprave Petrola Rok Vodnik, ki ne vidi možnosti za stabilen sistem zgolj iz obnovljivih virov, zato bo treba najti rešitev tudi za termoelektrarne. Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, se ne počuti ujetnika proizvodnih stroškov, ključno pa je, da se proizvajalci energije prilagodijo nastalim razmeram in znižajo stroške, na katere imajo vpliv. Pri tem pričakuje nekoliko več odziva vlade, saj v energetiki še vedno veljajo kolektivne pogodbe iz leta 1996, obdobja, ko je cene elektrike še določala država.

Tujci niso zaželjeni

Glavni izziv je prodor obnovljivih virov energije, novih konceptov, digitalizacija, vse v povezavi z razpršeno proizvodnjo, je menil predsednik uprave Gen-I Robert Golob in ocenil, da Slovenija na tem področju zelo zaostaja. Še dobro, kajti v Sloveniji so cene elektrike za gospodinjstva še dostojne, v Nemčiji pa niso več. Povezovanje in združevanje je lahko eden od korakov za krepitev podjetij, ne toliko finančno kot razvojno. Ob tem je Karl Kraus iz RWE povedal, da ne bodo dali veta na povezovanje Elektra Celje Energije s Kelagom, vendar je Mitja Terče, prvi mož ECE, ki se je že povezal s trgovsko družbo Elektra Gorenjska, povedal, da je pri nas do tujih lastnikov izrazit negativen odnos.

Sodelovanje ob različnih poudarkih

Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar je prepričan, da je sodelovanje v energetiki in z ljudmi ključno, če želimo priti do dobrega energetskega koncepta, ki se ne bo opredeljeval do posameznih projektov, njegov namen je predati vizijo, poslanstvo in poglavitne cilje. Direktor Elesa Aleksander Mervar mu je povedal, da je Sloveniji januarja manjkalo 500 megavatov moči. Slovenija bi se sicer lahko oskrbovala z elektriko iz uvoza, vendar je vprašanje koliko časa in zlasti po kakšnih cenah. Razvoj v regiji gre tudi v smer, ki ni ravno v interesu Slovenije, ki je zdaj tranzitna država za elektriko v Italijo. Gradijo namreč daljnovode, ki bodo povezovali Italijo z Avstrijo, Švico in Francijo, poleg tega je v načrtu kablovod iz Črne Gore v Italijo. »Če ne bo električnih avtomobilov, bomo imeli težave,« je dejal Mervar. Na drugi strani pa je opozoril na to, da bi moral koncept odgovoriti zlasti na vprašanje, koliko nas bo prihodnja energetika stala. »Vse države, ki so vlagale v obnovljive vire, imajo mehanizme podpore za klasične elektrarne. Razen DEM v Sloveniji ni enote, ki bi proizvajala elektriko pod 30 evrov na megavatno uro,« je opozoril Mervar in dodal, da pomeni Teš 6 celo dolino in da vsaka uvožena MWh, ki je dražja od variabilnih stroškov MWh iz Teša, povzroči narodnogospodarsko škodo.

»Energetski zakon spodbuja OVE in učinkovito rabo, v praksi pa občinski odloki uzakonjajo nadaljnjo rabo fosilnih goriv,« je opozoril Bogdan Kronovšek iz Termotehnike. Levičar je odgovoril, da se bodo posebej posvetili toploti in prometu. Slednji predstavlja 40 odstotkov porabe končne energije. Anton Papež iz Interenerga je ob tem menil, da bi moral energetski koncept dati le usmeritev, kar bo več, lahko naredi več škode kot koristi. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič pa je ocenil, da je dokument sicer »izguba časa«, saj v državi ni volje za pripravo koncepta. S tem se je strinjal tudi Mervar, ki je poudaril, da energetiki v predstavitvah pogosto niso pošteni. Kot je dodal, moramo v Sloveniji, če želimo dobiti dober koncept, preseči to, da tehnologije diktirajo strategije, pa tudi lokalno obravnavo projektov.