Slovenske železnice dobivajo svoj zakon

Ljubljana – Z noveliranim zakonom o železniškem prometu bodo odpravljene vse pripombe evropske birokracije na urejenost železniškega sistema v Sloveniji, z novim zakonom o družbi Slovenske železnice (SŽ), katere še ureja zakon o železniškem prometu, pa bo država predpisala njeno osnovno organizacijsko shemo, je državnozborskim poslancem povedal minister za promet Patrick Vlačič. Opoziciji se načrtovane spremembe ne zdijo potrebne, saj je prepričana, da veljavni zakon ustreza vsem direktivam EU, veljavna organiziranost SŽ pa je tudi primernejša, meni poslanec in kot nekdanji državni sekretar na ministrstvu za promet njen soavtor Peter Verlič.

Minister Vlačič je uvodoma pojasnil, da so v predlogu spremenjenega zakona o železniškem prometu ključne spremembe pri organizaciji naložb v železniško infrastrukturo. Z razgradnjo sedanje direkcije bo za novogradnje skrbela državna inženirska družba (DDC ali katera druga), za nadgradnje, kjer je precej manj vstopnih del, vključno s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, naj bi poskrbeli v državnem organu in tako omogočili SŽ nastop na javnih razpisih, za obnove in vzdrževanje pa že zdaj skrbijo SŽ. Z državnim denarjem, seveda.

Prav razformiranje direkcije za naložbe v železniško infrastrukturo je razdelilo razpravljavce na včerajšnji maratonski seji državnozborskega odbora za promet. Direktor direkcije v ukinjanju Andrej Godec je delitev naložb označil za strokovno in ekonomsko nelogično, posledica pa bo drobljenje naložb, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče, in veliko tveganje pri pridobivanju evropskih sredstev. Gre za velik denar, nekaj sto milijonov evrov: nadgradnja je na primer tudi drugi tir med Mariborom in Šentiljem.

Pričakovano je bila živahna razprava o sedežu nove gospodarske družbe, ki bo obračala milijarde evrov pri gradnji železniške infrastrukture. Poslanci – opozicijski in pozicijski – so končno dosegli, da bo v zakonu zapisano, da bo sedež družbe v Mariboru, kjer se je v več kot stoletju in pol skoncentriralo veliko znanja. Bolj kot reorganizacijo sektorja bi potrebovali nacionalni plan, meni Peter Verlič, ki ga minister Patrick Vlačič obljublja v bližnji prihodnosti, pravzaprav še pred reorganizacijo.

***

Na SŽ se šele pripravljajo na prehod z analognih zvez na digitalni standard GSM-R. Maj prihodnje leto je zgolj inštrukcijski rok, je bilo moč slišati na včerajšnji okrogli mizi o železniškem digitalnem prehodu. Po prvih ocenah naj bi GSM-R državo stal od 100 do 120 milijonov evrov, velik del denarja, tudi do 85 odstotkov, pa bi lahko pridobili iz evropskih skladov. SŽ so imele v desetih mesecih 5,55 milijona evrov čiste izgube, kar je manj kot petina načrtovane (25,7 milijonov). V devetmesečju je bila čista izguba večja – 8,7 milijona evrov. Dober rezultat pripisujejo v SŽ večjim transportnim prihodkom tovornega prometa, kjer je promet tudi oktobra naraščal, ter boljšim poslovnim izidom v infrastrukturi in vodenju prometa. V SŽ narašča dodana vrednost na zaposlenega, ki je na letni ravni oktobra znašala 31.666 evrov, nadaljuje se tudi kadrovska sanacija. Število zaposlenih (7342) je za 386 manjše kot konec lanskega leta, decembra pa naj bi bila številka za 11 odstotkov manjše od lanske silvestrske.