Bruselj pritrdil slovenskemu proračunskemu načrtu
Evropska komisija ocenjuje, da je Slovenija v covid krizo vstopila v dobri kondiciji, opozarja pa na zvišanje deleža javnega dolga s 66 na 82 odstotkov BDP.
Odpri galerijo
Evropska komisija je v razmerah pandemije vzela pod drobnogled osnutke proračunskih načrtov. FOTO: Yves Herman/Reuters
Ljubljana – Evropska komisija je - upoštevajoč razmere pandemije in uveljavitev klavzule, ki v 2020 in 2021 dopušča odstopanja od proračunskih pravil -, načeloma pozitivno ocenila proračunska prizadevanja članic evrskega območja, med drugim tudi osnutek slovenskega proračunskega načrta, o katerem meni, da »sledi julijskim priporočilom evropskega sveta in z večino ukrepov podpira gospodarsko aktivnost v razmerah velike negotovosti«. Ob tem Slovenijo tako kot druge članice poziva, da redno preverja primernost in učinkovitost podpornih ukrepov in jih po potrebi prilagaja spremenjenim razmeram.
Zaradi posledic epidemije komisija naši državi za letos napoveduje 7,1-odstotni gospodarski upad, za prihodnje leto pa 5,1-odstotno gospodarsko rast, pri čemer naj bi bil nominalni BDP za 1,3 odstotne točke višji kot v 2019.
Komisija ocenjuje, da je Slovenija v covid krizo vstopila v dobri gospodarski kondiciji, brez makroekonomskih neravnotežij in z omejenimi tveganji, povezanimi s fiskalno vzdržnostjo in rastjo cen nepremičnin. Zaradi posledic krize se delež javnega dolga pri nas povečuje s 66 na 82 odstotkov BDP, dodatno breme za dolgoročno fiskalno vzdržnost pa ob tem predstavljajo stroški staranja prebivalstva.
O našem bančnem sektorju komisija ugotavlja, da je v krizo vstopil relativno trden, z nizkim deležem slabih posojil in ustrezno kapitaliziran, kar naj bi omejilo učinke krize v bankah. Pričakovati pa je poslabšanje razmer na trgu dela v 2020, ocenjujejo v komisiji.
Kar zadeva druge države, komisija napoveduje, da bo povečanje javnega dolga večje v državah, kjer je bil ta relativno višji že pred krizo; v Grčiji, Italiji in Španiji naj bi se tako delež javnega dolga letos povečal za več kot 20 odstotnih točk.
Zaradi posledic epidemije komisija naši državi za letos napoveduje 7,1-odstotni gospodarski upad, za prihodnje leto pa 5,1-odstotno gospodarsko rast, pri čemer naj bi bil nominalni BDP za 1,3 odstotne točke višji kot v 2019.
Komisija ocenjuje, da je Slovenija v covid krizo vstopila v dobri gospodarski kondiciji, brez makroekonomskih neravnotežij in z omejenimi tveganji, povezanimi s fiskalno vzdržnostjo in rastjo cen nepremičnin. Zaradi posledic krize se delež javnega dolga pri nas povečuje s 66 na 82 odstotkov BDP, dodatno breme za dolgoročno fiskalno vzdržnost pa ob tem predstavljajo stroški staranja prebivalstva.
O našem bančnem sektorju komisija ugotavlja, da je v krizo vstopil relativno trden, z nizkim deležem slabih posojil in ustrezno kapitaliziran, kar naj bi omejilo učinke krize v bankah. Pričakovati pa je poslabšanje razmer na trgu dela v 2020, ocenjujejo v komisiji.
Kar zadeva druge države, komisija napoveduje, da bo povečanje javnega dolga večje v državah, kjer je bil ta relativno višji že pred krizo; v Grčiji, Italiji in Španiji naj bi se tako delež javnega dolga letos povečal za več kot 20 odstotnih točk.
