Slovenski direktorji bolj črnogledi od kolegov po svetu

Kot kaže svetovna raziskava PricewaterhouseCoopers, slaba polovica naših menedžerjev meni, da bo svetovna rast letos nižja.
Fotografija: Predstavitev rezultatov ankete in pogovor. Na fotografiji z leve: Maja Derčar (RTV), Peter Boras (Robotics X), Marjan Trobiš (Boxmark Leather), Andrej Plos (Sparkasse), Saša Mrak (Združenje manager) in Uroš Rosa (Akrapovič). FOTO Voranc Vogel
Odpri galerijo
Predstavitev rezultatov ankete in pogovor. Na fotografiji z leve: Maja Derčar (RTV), Peter Boras (Robotics X), Marjan Trobiš (Boxmark Leather), Andrej Plos (Sparkasse), Saša Mrak (Združenje manager) in Uroš Rosa (Akrapovič). FOTO Voranc Vogel

Ljubljana – Kar 47 odstotkov slovenskih direktorjev je mnenja, da se bo svetovna gospodarska rast letos poslabšala, 41 odstotkov jih meni, da bo nespremenjena, le 13 odstotkov pa pričakuje izboljšanje. Na svetovni ravni, zajetih je 91 držav, so menedžerji bolj optimistični: na izboljšanje računa kar 42, na poslabšanje pa le 29 odstotkov vprašanih, izhaja iz globalne raziskave družbe PricewaterhouseCoopers, ki je v Sloveniji potekala prvič, v svetu pa 22. leto zapored.

V PricewaterhouseCoopers (PwC) so raziskavo opravili lani jeseni, v njej je sodelovalo 1378 direktorjev, od tega jih je 32 iz Slovenije. Kar zadeva letošnje ohlajanje gospodarstva so naši direktorji izrazito bolj pesimistični od tujih kolegov, čeprav je gospodarska rast pri nas zdaj višja od evropskega in svetovnega povprečja. »Le deloma gre razlog iskati v že tradicionalno bolj pesimističnem značaju Slovencev, deloma pa tudi v tem, da je v Sloveniji, za razliko od drugih držav, spomin na zadnjo gospodarsko krizo še dokaj svež in so poslovni vodje zato tudi bolj previdni. Na njihove napovedi pa pa vpliva tudi zavedanje, da tako visoke gospodarske rasti kot smo jo imeli v zadnjih letih ni mogoče dosegati v nedogled,« je izsledke pospremil član uprave PwC Slovenija Martin Železnik.

Negotovost glede svetovne gospodarske rasti znižuje tudi pričakovanja direktorjev v zvezi z kratkoročnimi obeti njihovih podjetij: le 35 odstotkov vprašanih na svetovni ravni je trdno prepričanih, da bo njihova družba v prihodnjih 12 mesecih ustvarila rast prihodkov, v Sloveniji je takih 31 odstotkov. Takih, ki so trdno prepričani, da bo njihovo podjetje raslo tudi v prihodnjih treh letihpa je med vprašanimi svetovnimi direktorji 36, med slovenskimi pa le 16 odstotkov.
Pri strategijah za rast njihovih prihodkov sicer slovenski direktorji letos načrtujejo zlasti organsko rast (79 odstotkov), operativno učinkovitost (77 odstotkov) in lansiranje novih izdelkov in storitev, s tem razmišljajo zelo podobno kot njihovi kolegi na svetovni ravni.

Kar zadeva grožnje za poslovanje, kar štiri petine naših direktorjev izpostavlja povečane davčno obremenitve (vključno z obdavčitvijo dohodkov iz kapitala in nepremičninskimi davki, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe), 81 odstotkov jih je zaskrbljenh tudi zaradi pomanjkanja usposobljenih delavcev, 78 odstotkov pa zaradi morebitne nesposobnosti države za odziv na krizo.


Ohlajanje čez pol leta, recesije ne bo


Letošnje gospodarsko ohlajanje je pričakovati čez kakega pol leta, v drugi polovici leta, kaže se padec naročil za 10 do 15 odstotkov, ugotavlja meni Marjan Trobiš, izvršni direktor podjetja Boxmark Leather. Da bo gospodarska rast letos manjša, ne bo pa recesije, čeprav je negotovosti zelo veliko, je prepričan tudi Uroš Rosa, izvršni direktor podjetja Akrapovič, kjer so pozorni tudi na podatke o ohlajanju kitajskega gospodarstva.

Na drugi strani je priložnost za naša podjetja tudi nedavni trgovinski sporazum med EU in Japonsko, slednja je je visoko tehnološko razvita država, tako kot Nemčija, je izpostavil Peter Boras, izvršni direktor družbe RoboticsX, ki dosega prek 200 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

In kako se lotiti težav, s katerimi se soočajo naša uspešna podjetja? Boras meni, da se moramo predvsem sami odločiti, kakšna država želimo biti. Direktorji sicer prisegajo predvsem na boljše in davčno bolj stimulativno poslovno okolje, izobraževanje tehničnih kadrov, na manjše prispevke delodajalcev in višje neto plače, s katerimi bi k nam privabili tudi strokovnjake in kadre iz tujine.

Komentarji: