Slovenski jeklarji kljub težkim razmeram uspešni

Po lanskem letu se ohlajanje svetovnega jeklarskega trga nadaljuje tudi letos. Samo v prvih dveh mesecih so proizvajalci po podatkih Svetovnega združenja jeklarjev skupaj odlili 2,8 odstotka manj jekla kot v istem obdobju lani. A slovenski jeklarji, ki so predvsem nišni igralci, kljub temu poslujejo večinoma uspešno. Tudi za letos so optimistični.

Čeprav smo sredi aprila, ne v Slovenski industriji jekla – Sij ne v Štorah Steel še ne razkrivajo podatkov o lanskem poslovanju, saj ti še niso bili potrjeni na organih upravljanja. »Skupina Sij tudi v zaostrenih zunanjih pogojih na surovinskih trgih posluje operativno uspešno, finančno stabilno in z dobičkom. Imamo polno zasedene proizvodne kapacitete ter ohranjamo visoko dobičkonosnost (marža EBITDA). To omogoča nadaljevanje realizacije strategije nenehne optimizacije proizvodnega miksa v smislu povečevanja deleža proizvodov z visoko dodano vrednostjo na račun tistih z nižjim pokritjem,« zatrjujejo v Siju, ki ga vodi Anton Černih. V Štorah Steel pa pravijo, da je bilo lansko poslovanje boljše kot leta 2014.

V Siju ugotavljajo, da je bilo lansko leto za jeklarsko industrijo eno težjih v zadnjem desetletju, saj so bile razmere na surovinskih trgih podobne kot leta 2009, ko se je celotna panoga spopadla z nenadnim padcem naročil in ustavitvijo večjih investicijskih ciklov. Na začetku tega leta opažajo stabilizacijo razmer ter celo počasno okrevanje oziroma rast na surovinskih trgih, kar vnaša tudi v jeklarsko panogo več optimizma.

Nižje povpraševanje in padec cen

V štorski družbi, ki jo že več let vodi Marjan Mačkošek, pravijo, da se poraba jekla po svetu zmanjšuje, ker se na Kitajskem umirja gradnja infrastrukture. »Posledica tega je nižje povpraševanje po vseh surovinah, predvsem pa po jeklu, in padec cen. V našem segmentu, v avtomobilski industriji pa je še prisotna rast, ki jo pričakujemo še v prihodnje,« dodajajo. Za letos načrtujejo enak količinski obseg prodaje kot lani, manjši pa bodo prihodki in tudi stroški surovin.

Sij že nekaj časa izkazuje interes za lastniški vstop v Štore Steel, ki je v lasti zreškega Uniorja in drugih družb, ki so tudi poslovno povezane s podjetjem. Vpletene strani so z uradnimi informacijami o tej prodaji skope. Sij se je lani zanimal tudi za nakup družbe Litostroj jeklo, ki je zaradi prezadolženosti končala na slabi banki, a se za nakup nato ni odločil.

Vračanje kupcev

Litostroj jeklo, ki ga še vedno vodi Miroslav Gnamuš, je lani uspešno končal postopek prisilne poravnave, a kot pravijo v družbi, so bile posledice tega procesa opazne na prodajnih aktivnostih in predvsem na zadržanosti kupcev. Prihodki od prodaje so dosegli 5,5 milijona evrov in bili pol manjši kot leta 2014, družba pa je leto končala s sedmimi milijoni evrov izgube, ki se je v primerjavi z letom prej znižala za okoli 800.000 evrov. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 7670 evrov.

V družbi so za letos optimistični: »V zahvalo kupcem, ki so nam ostali zvesti tudi v turbulentnih časih, smo konec leta 2015 in v prvem kvartalu leta 2016 pridobili veliko novih naročil, ki obetajo pozitiven trend. Naše prodajne aktivnosti so v polnem teku, trenutno se pogajamo za večmilijonska naročila. To pomeni zagotovitev dela zaposlenim za nekaj let.«

Sicer pa tudi v Litostroju jeklo opažajo, da so razmere na jeklarskem trgu globalno že nekaj let slabe, negativen trend pa so opazili tudi v preteklem letu. V prihodnjih letih pričakujejo počasno okrevanje, vse pa je odvisno od povpraševanja in načrtovanih projektov kupcev, pravijo.

Pritisk cenovne konkurence iz Azije

Evropski jeklarji se že nekaj časa spopadajo s cenovno konkurenco iz Azije, predvsem Kitajske kot največje jeklarske velesile in vse bolj tudi Indije. Z manjšim povpraševanjem po jeklu je tudi vse več presežnih jeklarskih zmogljivosti. V prvih dveh mescih so bile te zasedene le še približno 65-odstotno.

»Pritisk ne samo Kitajskih, ampak tudi indijskih proizvajalcev se najbolj občuti v masovnih segmentih trga, medtem ko je vpliv v segmentih trga, v katerih nastopa Sij, precej manjši in se pozna predvsem pri cenovnih pritiskih na bazične cene jeklarskih proizvodov,« pravijo v Siju.

Kitajska in Indija sta tudi priložnost

Dodajajo, da dodatno težavo gotovo pomenijo neizkoriščene proizvodne kapacitete v Evropi in drugod po svetu predvsem za masovne segmente trga, na katerih skupina Sij ne nastopa, saj se pomika višje na lestvici zahtevnejših, specialnih jekel z visoko dodano vrednostjo, kjer zasedajo vodilne tržne položaje v Evropi. Tako Sij, pojasnjujejo, iz leta v leto celo postopno povečuje svoj izvoz na kitajski in indijski trg, kjer je povpraševanja po zahtevnejših jeklarskih proizvodih vse več.

V Štorah Stee opažajo, da pritisk kitajskih jeklarjev vpliva na nižjo raven cen na prodajni in nabavni strani. Tako nizke ravni cen po njihovem mnenju zato pomenijo veliko tveganje, saj se lahko zgodi, da bodo določeni ponudniki opustili pridobivanje oziroma proizvodnjo vhodnih materialov.

Mlačen odziv evropskih jeklarjev

»Kitajski jeklarji so agresivni tako s svojimi produkti kot tudi v cenovni politiki. Voda na njihov mlin je še dodatno mlačen odziv evropskih jeklarjev, ki bi se morali odločno in s skupnimi močmi upreti 'azijskemu pohodu' v smislu skupne promocije, ki poudarja evropsko kakovost in zgodovino uspešno končanih projektov pri različnih kupcih,« so prepričani v Litostroju jeklu. Dodajajo, da kupci njihove izdelke dobro poznajo in jih cenijo: »Seveda so običajen del posla tudi cenovna pogajanja, vendar si prizadevamo, da za kakovosten izdelek računamo pošteno ceno, ki v končni fazi zadovolji obe stranki. Naši kupci se dobro zavedajo, da kakovosten izdelek z dolgoletnim jamstvom naredimo iz preverjenih, dobrih materialov, ti pa imajo prav tako svojo ceno.«

Pravilo, ki razdvaja

Prav zaradi jeklarski produktov, ki jih Kitajska izvaža po dumpinških cenah, se del Eurferja že nekaj časa prizadeva za dogovor med članicami o ostrejših ukrepih proti podcenjenim jeklarskim izdelkom. Eden ključnih kavljev pri tem je odprava tako imenovanega pravila nižje dajatve, ki ob določenih pogojih dopušča nižjo protidampinško carino, kot znaša dampinška marža, če je ta carina dovolj za pokritje stroškov evropske industrije.

V Siju odpravo tega pravila podpirajo in ocenjujejo, da je bilo dosedanje ukrepanje evropske komisije prepočasno in neuspešno pri zaščiti domačih proizvajalcev. V Štorah nasprotno menijo, da je o tem vprašanju potreben premislek. »Naših izdelkov ne ogroža kitajska konkurenca neposredno, ampak nizka raven cen nasploh. Po drugi strani pa del slovenske industrije zaradi nizkih cen materialov uspešno posluje,« pojasnjujejo dilemo.

Evropsko in japonsko jeklo je najboljše

V Litostoju jeklo menijo, da bi evropska birokracija lahko imela vsaj malo spoštovanja do industrije, zaradi katere je v 60. letih sedanja EU sploh začela nastajati. »Še vedno se izdeluje daleč najboljše jeklo v Evropi in na Japonskem. To industrijo je treba zaščititi, saj gre za strateški material, ki je podlaga za številne visokotehnološke izdelke. Uvoz masovnih jekel bi lahko ostal prost, jekla boljše kakovosti pa bi morali uvoz omejiti ali podražiti,« so prepričani.

Ob 10. uri bomo objavili pogovor z s predsednikom uprave Slovenske industrije jekla Antonom Černihom.