Socialni partnerji se bodo še usklajevali glede slamnatih podjetij

Ljubljana - Temu členu se bo še enkrat posvetila delovna skupina, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Svetlik je na seji sveta dobil vtis, da je delovna skupina pripravila "dovolj usklajen predlog". Na tistih točkah, kjer prej ni bilo soglasja - torej pri vprašanju odpravnin in odpovednih rokov - tudi danes sogovorniki niso zbližali stališč, je pojasnil.

Razprava ostaja odprta glede predloga 73. člena zakona, ki se nanaša na spremembo delodajalca v primeru pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja. "Odločili smo se, da damo delovni skupini še enkrat možnost pogledati ta člen zakona in da ponovno išče rešitve," je pojasnil Svetlik. Kot je dodal, tukaj socialni partnerji v glavnem iščejo možnosti, kako bi prenesli bremena in tveganja z ene strani na drugo. Vlada si v teh pogajanjih prizadeva predvsem, da breme teh preoblikovanj podjetij ne bi padlo na bremena socialnih skladov, za katere skrbi sama.

Danes so sicer člani sveta na mizi imeli dva nova predloga 73. člena. Prvega je v torek poslala Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, drugega pa je kot kompromisni predlog danes predstavila vlada. V skladu s tem vladnim predlogom bi moral delodajalec prevzemnik v primeru spremembe delodajalca zagotavljati delavcem pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, najmanj dve leti.

Najpomembnejša pa je sprememba, ki določa, da je delodajalec prenosnik subsidiarno odgovoren za terjatve prevzetih delavcev, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja oziroma prisilnega prenehanja prevzemnika, če je tak postopek začet v roku dveh let po prenosu. Delodajalec prenosnik je sicer odgovoren le do zneska, ki bi ga moral izplačati prevzetim delavcem, če bi jim na dan prenosa prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga.

Vlada pa ni sledila predlogu sindikatov, ki so želeli doseči, da bi delavcu, ki odkloni prehod k novemu delodajalcu, delodajalec prenosnik lahko podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Vlada vztraja pri tem, da lahko delodajalec prenosnik v tem primeru delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Svetlik je sicer danes menil, da bodo partnerji, "če bodo zares zainteresirani", v naslednjem krogu pogovorov po sestanku delovne skupine tudi prišli do dogovora. "Sicer pa bomo razumeli, kot da ni posebnega interesa, da to vprašanje rešimo, na nobeni strani," je dejal. Ali bo vlada zakon v tem primeru sprejemala na lastno pest, Svetlik še ni želel napovedovati. "Zaenkrat še iščemo kompromis," je povedal.

Ob tem vlada sicer pripravlja tudi drugi paket sprememb zakona o delovnih razmerjih, in sicer v obliki izhodišč. Prve, minimalne spremembe zakona bi lahko bile po besedah Svetlika sprejete še letos. Večja sprememba pa bo zahtevala več časa.

Da se je potrebno spreminjanja zakona o delovnih razmerjih lotiti iz drugega zornega kota, je danes poudaril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer. Po njegovem mnenju je namreč napačen pristop, ko se partnerji raje ukvarjajo "z bolniki gospodarstva, ne pa s propulzivnim delom gospodarstva". Je pa pojasnil, da naj bi sedaj ministrstvo delalo tudi na tem.

Glede trenutnih sprememb zakona o delovnih razmerjih pa je Antauer menil, da "je nekaj rešitev, ki so boljše kot osnovna rešitev". Je pa zahtevo sindikatov, da bi prevzemnik moral odgovarjati dve leti, označil za dvorezen meč. Po njegovem namreč obstaja bojazen, da se ob takšnih določbah tudi v primerih, ko ni slabih namenov, podjetja ne bodo želela gospodarneje obnašati in organizirati družbe, v kateri bi lahko zaposlila odvečne delavce v sedanji družbi. "Mislim, da bo treba bistveno intenzivnejše delo inšpekcij, pa tudi sindikatov podjetij in kazenskih ovadb, da ne bomo gradili celotnega sistema na ekscesih, ampak na propulzivnem delu gospodarstva," je še dejal.