Sprememba lizbonske pogodbe za zaščito evra

Bruselj, Ljubljana – Med njimi so zlasti skupna višina jamstev, ključ, po katerem bodo razdeljeni prispevki držav, in pogoji, po katerih bodo jamstva podeljena za reševanje ogroženih evrskih držav. Kar zadeva višino jamstev, bo novi mehanizem slonel na obstoječem evropskem finančnem inštrumentu za stabilnost (EFSF). Ta zdaj predvideva za 440 milijard evrov jamstev, v zakulisju pa je slišati predloge, da bi z vzpostavitvijo EMS to vsoto - zaradi prihajajočih novih ogroženih članic (Portugalska, Španija, morda Italija itd.) - povečali ali celo podvojili, recimo na skoraj 900 milijard evrov. Pri obstoječih jamstvih v okviru EFSF sicer Slovenija sodeluje v skupnem znesku 2,072 milijarde evrov. Če bi bil pri usklajevanju EMS sprejet predlog za, recimo, podvojitev jamstev, bi naš novi delež lahko znašal že dobre štiri milijarde evrov ali skupaj kar dobrih 11 odstotkov BDP.

Slovenija jamči z enim najvišjih deležev BDP

Pri tem je zanimivo, da Slovenija v EFSF jamči z enim od najvišjih zneskov (5,86 odstotka BDP iz leta 2009) glede na moč gospodarstva: višji delež pripade le Portugalski in Slovaški, medtem ko je primerjalni delež bogatejših držav občutno nižji (Francija 4,7 odstotka, Nemčija slabih pet odstotkov, Belgija 4,5 odstotka BDP v 2009 itd.)

Tako visok delež naše države je lahko še dodatno sporen, saj imamo bistveno manj razvit bančni sistem kot nekatere druge članice evrskega območja. V nasprotju z Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, ali Španijo, ki s sodelovanjem pri reševanju Grčije, Irske itd. pravzaprav rešujejo svoje banke in njihove plasmaje, Slovenija nima bank, ki bi segle kam dlje kot do Balkana. Tudi zato bi si Slovenija pri usklajevanju podrobnosti lahko prizadevala za znižanje deleža v skupnem obsegu jamstev; ta je zdaj določen z deležem v kapitalu ECB in znaša približno 0,48 odstotka BDP. To je pomembno tudi zato, ker se bodo z izločanjem držav prejemnic iz dajanja pomoči, relativni deleži drugih držav, torej posojilodajalk, avtomatično povečevali.

Kar zadeva pogoje, ki jih bo morala izpolnjevati ogrožena in prezadolžena članica evrskega sistema, za zdaj velja le načelno soglasje, da se bo prejemnica pomoči morala zavezati k izpolnjevanju strogega programa gospodarskega in fiskalnega prilagajanja. Ob tem bo morala dati zaveze tudi glede zmanjšanja dolga: vse to pod vodstvom in nadzorom evropske komisije in IMF in ob sodelovanju Evropske centralne banke. Podrobnosti bodo seveda tudi tu še stvar pogajanj.

Sprememba lizbonske pogodbe

Manjša sprememba lizbonske pogodbe bo glavna točka zadnjega letošnjega vrha EU, kot je v povabilu voditeljem držav ali vlad zapisal gostitelj Herman Van Rompuy. Poseg v temeljni akt Unije je namreč nujen za vzpostavitev stalnega mehanizma stabilnosti (ESM), s katerim bodo nadomestili dva začasna instrumenta (EFSF in EFSM), ki jima junija 2013 poteče triletni rok trajanja.

Predlagana sprememba bo minimalna. V tretjem poglavju pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zajema institucionalne določbe, nameravajo 136. členu – ta se nanaša na članice evrske skupine – dodati zelo kratko dopolnilo, po katerem lahko evrske države vzpostavijo mehanizem za zagotavljanje finančne stabilnosti na celotnem območju, pri čemer bodo za dodeljevanje pomoči postavljeni strogi pogoji.

Višina sredstev, s katerimi bi ESM pomagal članicam evrske skupine, še ni določena. Sedanji instrument za zagotavljanje finančne stabilnosti (EFSF) ima na voljo do 440 milijard evrov poroštev. Države v stiski pa lahko računajo še na evropski stabilizacijski mehanizem (EFSM) v vrednosti 60 milijard evrov, ki omogoča posojila s poroštvom EU, ter na 250 milijard evrov iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupaj torej kar 750 milijard.

Lizbono – ta je začela veljati šele decembra lani – bodo spremenili po poenostavljenem postopku, ki ga omogoča šesta točka 48. člena. Po tem določilu lahko sklep o spremembi pogodbe – ki ne pomeni povečanja prenosa pristojnosti držav na Unijo – sprejme evropski svet, torej najvišji državniki 27 članic. Uveljavljen pa bo, ko ga članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili, kar je treba storiti do januarja 2013. V postopek bo vključen tudi evropski parlament, ki ima v tem primeru zgolj posvetovalno vlogo.

Članice novega mehanizma stabilnosti bodo evrske države, članice Unije zunaj območja enotne valute, ki lahko v plačilnobilančnih težavah dobijo posebno pomoč iz sklada – v katerem je 50 milijard evrov, doslej so jo izkoristile Madžarska, Romunija in Latvija –, pa bi lahko v ESM sodelovale prostovoljno. Podobno torej kot pri nedavnem reševalnem svežnju za Irsko, ki so ga z dvostranskimi posojili dopolnile Velika Britanija, Švedska in Danska.

Podrobnosti dogovora o stalnem mehanizmu – med katerimi je najpomembnejše vprašanje višine sredstev, ki jih bo ESM imel za morebitne posege, poleg ustrezne velikosti pa bo moral biti tudi kredi bilen, kot je dejal komisar Olli Rehn – bo treba še izpiliti v prvem četrtletju 2011, dokončno pa bi ga potrdili na marčnem zasedanju evropskega sveta.

Med vprašanji, ki jih bodo poskušali rešiti najvišji državniki, sta načelo, po katerem bo stalni mehanizem uporabljen zgolj kot skrajna možnost, in dokaj kontroverzna zahteva Berlina po sodelovanju zasebnega finančnega sektorja pri reševanju evrskih držav v težavah. Dogovarjanje lahko zaplete še ideja o evrskih obveznicah, ki ji nasprotujejo predvsem v Nemčiji.

Na zaprti seji soglasna podpora spremembi lizbone

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora, ki je potekala za zaprtimi vrati, po nekaj manj kot dveh urah razprave soglasno podprli pozitivno mnenje vlade o manjši spremembi lizbonske pogodbe, potrebni za vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost evra. Predsednik zbora Pavel Gantar je po seji v izjavi za javnost povedal, da razprava ni bila niti burna niti vsebinsko posebno bogata.

Odločno je zavrnil govorice, da so sejo zaprli za javnost zaradi resnosti položaja, v katerem se je znašel evro. Kot je pojasnil, so to storili izključno zaradi birokratskih postopkov; gradivo, ki ga je za poslance pripravila vlada, ima namreč oznako interno. Sicer pa, kot je zagotovil, sam meni, da ni bilo nobenega vsebinskega razloga, da je bila seja zaprta za javnost, in pojasnil, da so tako menile tudi vse poslanske skupine parlamentarnih strank, tako koalicijske kot opozicijske. Na koncu je še izrazil prepričanje, da sta prav napoved in verjetno veliko soglasje držav članic območja evra, da se bo razmeroma hitro vzpostavil stalni finančni mehanizem za zaščito evra, okrepila skupno evropsko valuto.

Predsednik DZ je odločno zavrnil govorice, da so sejo zaprli za javnost zaradi resnosti položaja.

Evro navzdol

Tečaj evra glede na dolar se je v sredo ob opozorilu Moody's glede Španije znižal. Pri agenciji Moody's so namreč posvarili, da utegnejo v naslednjih mesecih Španiji znižati kreditno oceno, kar je takoj okrepilo dolar. V sredo ob 16. uri je bil tečaj evra pri 1,3274 dolarja, kar je za več kot cent manj kot ob zaključku torkovega trgovanja.

Do 21. ure se je nagnilo v korist dolarja, in sicer vse do 1,3218 dolarja za en evro. Slednji je danes po pol sedmi uri zjutraj pričel okrevati, zjutraj je bil en evro vreden 1,3238 ameriškega dolarja. Vrednost evra se je v preteklih 24 urah sesedla za 0,64 odstotka.