Srbski tajkuni nestrpno pričakujejo razkosanje Agrokorja

V nasprotju s Slovenijo, kjer država usklajuje dejavnosti glede možnega odkupa Mercatorja, imajo v Srbiji pobudo podjetniki.

Objavljeno
19. februar 2019 14.45
Posodobljeno
19. februar 2019 17.51
FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – Med srbskimi kandidati za nakupe pri sanacijski razprodaji Agrokorjevih biserov so se pojavila stara, tudi v Sloveniji dobro znana imena. Miroslav Mišković iz Delta Holdinga in pomemben lastnik slovenskega turizma ter lastnik Gorenjske banke Miodrag Kostić sta prva v vrsti, ministri srbske vlade ju od strani vsaj na videz zgolj pasivno opazujejo.

Hrvaški koncern Agrokor je tik pred zadnjo fazo sanacije. Po lani sklenjenem upniškem sporazumu bodo solventne Agrokorjeve družbe prenesli na nova podjetja, nesolventne družbe pa bodo na novo podjetje prenesle premoženje. Kako bo ta prenos potekal in kako se bo imenovala nova družba, bodo sanatorji Agokorja razkrili predvidoma v kratkem. Ker je nasedli Agrokor eden največjih delodajalcev v celotni regiji, je v potek sanacije uprtih veliko oči pomembnih igralcev tudi zunaj Hrvaške.

Medtem ko v Sloveniji politika sklepno fazo sanacije Agrokorja vidi kot priložnost, da Mercator potegne iz okrilja hrvaške družbe in s tem vse manj slovenski slovenski živilski industriji zagotovi prostor na trgovinskih policah, imajo v Srbiji podobne želje, a se tega podviga lotevajo drugače.

Po končanem srečanju vodstva srbskega Mercatorja-S s srbskimi dobavitelji, ki sta se ga prejšnji teden udeležila tudi dva ministra srbske vlade, so udeleženci govorili o idealnem scenariju, po katerem bi konzorcij regionalnih podjetij odkupil celoten Agrokor ali zgolj njegov del, ker tukajšnji trg poznajo bolje kot mednarodni naložbeni skladi.

O tovrstnem scenariju se je po poročanju srbskih medijev razgovoril minister za trgovino Rasim Ljajić. V dnevniku Danas pa so potegnili vzporednico med »idealnim scenarijem« in propadlim projektom združevanja regionalnih trgovskih verig Mercator, Konzum in Delta.

Projekt, ki se je imenoval Herkul, bi oblikoval trgovsko verigo, ki bi se lahko kosala z zahodnoevropskimi trgovinskimi verigami. Skupaj so ga zasnovali trije prijatelji Miroslav Mišković kot lastnik srbske Delte, Ivica Todorić, tedaj še lastnik hrvaškega Agrokorja, in Zoran Janković kot tedanji predsednik uprave Mercatorja. 


Delta »spušča« žogo

Podpredsednica Delte Marija Desivojević je navzoče na sestanku posvarila, da je maloprodaja izjemno težka panoga. »Morda bi se radi enkrat ponovno znašli tu, da bi skupaj delali v Mercatorju,« je namignila Desivojevićeva, mnogi pa so to razumeli kot namig o vrnitvi Delte v maloprodajni posel.

Spomnimo, da je Delta pred leti svojo verigo trgovin Maksi uspešno prodala belgijski verigi Delhaize za 900 milijonov evrov, kar še danes velja za največji prevzem v regiji. Vendar pa ni znano, kakšne omejitve je prevzemnik Delti oziroma Miškoviću postavil glede vrnitve v maloprodajni posel na območju Zahodnega Balkana.


Kaj bo naprodaj in kaj bi srbski tajkuni kupili?


Po pričakovanjih bodo predstavniki upnikov, ki jih vodi ruska državna banka Sberbank, po nekajletni sanaciji poskušali prodati ves svoj delež v Agrokorju ali posamična podjetja. V Srbiji bi se tako na prodajnem seznamu lahko znašli srbski Marcator-S in živilske družbe Dijamant, Frikom, Mivela in Kikindski mlin.

Zlasti v srbskih medijih se že dalj časa pojavljajo ugibanja, da bi Miškovićeva Delta lahko v imenu ruskih Sberbank in VTB banke, ki jima Agrokor skupaj dolguje okoli milijardo evrov, prevzela vodilno vlogo pri sanaciji Agrokorjevih družb v Srbiji.

Med možnimi kupci dela srbskih družb se pogosto omenja tudi Miodrag Kostić, ki je prek svoje MK grupe že navzoč v slovenskem turizmu in bančništvu. »Agrokor gotovo ne bo ostal v obliki ene družbe. Spremljamo poravnavo in v skladu s tem bo prodaja zagotovo uresničena. V delu predelave in kmetijstva bomo veliki vlagatelj,« so pred časom sporočili iz Kostićeve MK grupe.

Kot logičen kupec ene od živilskih družb, Dijamanta ali Frikoma, se omenja Rodoljub Drašković, lastnik družbe Swisslion iz Takova, ki je pri nas najbolj znan kot izdelovalec Eurocrema. Srbski ekonomisti, ki jih je anketiral Danas, so si edini v oceni, da bi bili srbski kupci za srbska podjetja Agrokorja dobra izbira, vendar pa ne skrivajo dvoma, da bi domači kupci bili pripravljeni plačati toliko, kolikor bo prodajalec pričakoval zanje.